Pobudo je dal evangeličanski duhovnik, bivši evangeličanski škof Geza Filo, z namenom, kot je dejal, »da bi kljub sedanjim razmeram izkoristili priložnost, ki nam jo daje teden posvečen edinosti med kristjani, za večjo povezanost med nami«.

Z leve: prof. dr. Bogdan Dolenc, mag. Geza Filo, Silvester Gaberšček in Aleksandar Obradović. FOTO: Igor Vojinovič

Na okrogli mizi je v imenu Katoliške cerkev nastopil prof. dr. Bogdan Dolenc, član Komisije za ekumenizem in medverski dialog pri SŠK; v imenu evangeličanske cerkve mag. Geza Filo, pobudnik in gostitelj dogodka; v imenu Srbske pravoslavne cerkve pa duhovnik Aleksandar Obradović, arhierejski administrator zagrebško-ljubljanske metropolije za Slovenijo. Okroglo mizo je povezoval Silvester Gaberšček, soodgovoren za Gibanje fokolarov v Sloveniji, ki je bilo soorganizator dogodka.

»Danes smo se zbrali zato, ''ker smo videli zvezdo, in smo šli za njo'',« je uvodoma dejal povezovalec Gaberšček in kot namen okrogle mize navedel željo, »da bi se naše vezi osebnega in duhovnega prijateljstva, ki smo ga v vseh teh letih gradili na naših srečanjih še poglobile«.

Dr. Bogdan Dolenc. FOTO: Igor Vojinovič

Prof. dr. Bogdan Dolenc je predstavil nekaj poudarkov iz bogate vsebine letošnje teme Tedna molitve za edinost kristjanov, ki jo je v Ekumenski zbirki Srečanja na osnovi gradiva, pripravljenega pri Svetu krščanskih Cerkva na Srednjem Vzhodu s sedežem v Bejrutu, za slovenske razmere prilagodila in izdala Komisija za ekumenizem in medverski dialog pri SŠK. Zlasti se je poglobil v pomen »zvezde« in opozoril na današnjo usodo kristjanov v tistih krajih, kjer se je zvezda pokazala pred 2000 leti.

»Letošnje geslo ''Videli smo, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit,'' nas še umešča v božični čas in razodeva skrivnost Božjega prihoda med nas. Ob njem odkrivamo, da nas božič združuje, ker je to naš skupni praznik, čeprav ga različne Cerkve praznujemo na različne datume. Zvezda je znamenje upanja, sveti, in napoveduje še močnejšo svetlobo. Njeni žarki usmerjajo k še večji luči, ki je Jezus. Iskali so zvezdo, toda našli so sonce.«

»Kristus je tisto sonce, ki so ga našli modri z Vzhoda. Modri so znamenje različnosti narodov in različnih verstev. Ta različnost ima svoje mesto tudi znotraj krščanstva, ki je razširjeno po vseh celinah. Ima različne odtenke in vse te različne skupnosti iščejo Kristusa … Trije modri izražajo hrepenenje človeštva po resnici, dobroti in lepoti. Modri razodevajo tudi enotnost njihovih ljudstev, njihovih kultur: vodi jih ena sama želja – spoznati novorojenega Kralja. Skupno jim je iskanje Kristusa … Ta edinost je glavna misel tudi našega iskanja edinosti kristjanov. Modri nato odprejo svoje zaklade in Jezusa obdarijo. V tem vidim prispodobo, da tudi krščanske cerkve prinesejo skupaj svoje bogastvo, kajti različna izročila so različno dojemala evangelij, Jezusovo osebo. Prihodnja edinost je tudi v tem, da se med seboj obogatimo …«

»Z Vzhoda je k nam prišlo odrešenje«

Dr. Dolenc se je ozrl na Srednji vzhod, kjer so pripravili besedila za letošnji ekumenski teden: »Z Vzhoda je k nam prišlo odrešenje. Tam se je krščansko najprej razširilo in je danes zaznamovano s spori, vojnami, terorizmom, revolucijami. Ampak tudi svetopisemsko poročilo omenja krutosti, ki so se v tistih krajih dogajali, med drugim zločinskega kralja Heroda, ki pomori otroke v Betlehemu. Kristjani na Srednjem vzhodu so danes najbolj preganjani in ogroženi. Ampak od tam nam je zasvetila luč, prišli apostoli, Cerkev prejela na tisoče pričevalcev, mučencev, svetnikov,« je med drugim povedal in nadaljeval, da je danes obstoj kristjanov na tistem področju ogroženo do te mere, da izginjajo.

Vendar ostaja upanje: »Zvezda je znamenje, da Bog ne zapušča svojega ljudstva, da hodi z njim. Lik Heroda, ki preganja sveto družino, da mora bežati v Egipt, je tudi preroška slika današnjega položaja. Tudi danes v tistih deželah vlada nasilje in toliko mladih družin, katoliških, pravoslavnih, celo muslimanskih, je prisiljeno v beg pred trinogi, kakršna sta bila Herod in cesar Avgust. Vendar mi verujemo, da Bog spremlja te ljudi, da je Kristus kralj miru in ljubezni. Mi, kristjani, pa naj bi bili danes tista zvezda, ki razsvetljuje in vodi ljudi h Kristusu. Naše cerkve naj bi bile zvezda vsem ljudem, vsem narodom.«

Mi, kristjani, pa naj bi bili danes tista zvezda, ki razsvetljuje in vodi ljudi h Kristusu. (Dr. Bogdan Dolenc)

To, da so se modri vrnili po drugi poti, je po besedah prof. Dolenca povabilo k spreobrnjenju: »K temu, da od jaslic, od božiča, odhajamo drugačni, spremenjeni, spreobrnjeni, da prenovimo svoje življenje«.

V zadnjem delu predavanja je dr. Dolenc spomnil na preganjane kristjane, zlasti iz Sirije, ki so tam živeli že 2000 let: »Zakaj se dogaja tam takšna tragedija? Opazovalci pravijo, da je posledica vpletanja svetovnih sil, ki je porušilo ravnotežje. Tudi papež Frančišek vedno znova opozarja na trpljenje teh ljudi. ''Oči preštevilnih otrok že leta in leta gledajo ruševine, namesto šolske table,'' pravi sveti oče, ''prisluhnite vendar kriku teh otrok. Šele ko bo svet obrisal njihove solze bo vnovič našel svoje dostojanstvo''. Ne smemo si več dovoliti Kajnovih besed, ki je po umoru dejal »Sem mar jaz varuh svojega brata?«

Dr. Bogan Dolenc je priporočil v branje knjigo Andreasa Knappa »Poslednji kristjani«, ki opisuje preganjanje kristjanov z Bližnjega vzhoda. FOTO: Igor Vojinovič.

Prof. Dolenc je ob koncu priporočil knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi: »Poslednji kristjani – beg in izgon z Bližnjega Vzhoda« (Andreas Knapp), ki opisuje usodo sirskih kristjanov, ki tam umirajo brez glasu, tiho, ob brezbrižnosti sveta in sklenil: »Zato naša misel mora danes objeti tudi te kristjane«.

Namesto dialoga medsebojna nepopustljivost

Mag. Geza Filo je v nadaljevanju spregovoril o spremembah, ki jih kot duhovnik in državljan opaža v zadnjem času: »Pred epidemijo smo se kot družba bolj pogovarjali in s tem zbliževali različna stališča. Epidemija pa je izpostavila predvsem skrajna stališča na vseh področjih in bolj kot strpnost in dialog, prihajata v ospredje vsiljevanje različnih prepričanj in medsebojna nepopustljivost«. To ga je vodilo, da je predlagal to okroglo mizo, da bi se kljub omejenostim združili in sporočilo edinosti preko medijev posredovali drugim. »Iskanje edinosti pa pomeni, da bomo morali v našem življenju marsikaj, na kar smo zelo globoko navezani, odstraniti.«

 Mag. Geza Filo. FOTO: Igor Vojinovič

V nadaljevanju je mag. Filo spregovoril o češčenju znanosti in dejal, da je danes strokovnost za večino ljudi tisto, kar najbolj šteje. »Kar ni znanstveno, je celo predmet posmeha. Vendar vidimo, da znanost nima in ne more imeti vseh odgovorov ... Sposobna je neverjetnih dosežkov, veliko nam pomaga, na primer pri zajezitvi epidemije, ne daje pa nam odgovorov na etična in moralna vprašanja, ki zadevajo človeka in njegov odnos do drugega človeka, njegovo dostojanstvo in njegovo prihodnost, kakor tudi prihodnost sveta … Pri tem nas usmerja Božja beseda. V njej vidimo vso ljubezen in dobroto, ki jo je Bog že na začetku položil v celotno stvarstvo. Uči nas skrbeti za stvarstvo kot dobri gospodarji,« je med drugim dejal. »Prav tako nam Božja beseda daje spoznanja, kakšni smo, kakšni so naši odnosi in kaj je to greh, ki nas ogroža. Zato vidim ekumensko prizadevanje in molitveno osmino za edinost kristjanov kot povabilo nas vseh, da se zavemo te usodne povezanosti.

Vendar vidimo, da znanost nima in ne more imeti vseh odgovorov. (Mag. Geza Filo)

Res je, da se naše Cerkve različno imenujejo, da nas je zgodovina zaznamovala. Da smo se dolga leta gledali neprijazno, celo vojne so bile med nami. A vsi smo na isti poti, vsi se sklicujemo na gospoda Jezusa Kristusa, ki je za vse želel edinost v skupnosti njegovih učencev. Tudi v našem ekumenskem prizadevanju, ki je zadnjih 50 let zelo napredovalo. Kristjani čutimo, da smo vedno bolj skupaj in da moramo skupaj odgovarjati na razmere okoli nas. Potrebujemo Boga, ki je pot, resnica in življenje, da bomo skupaj znali v ljubezni in resnici, kot bratje in sestre, potovati skozi življenje. Skupnost vseh krščenih pomeni hoditi naprej skupaj: skupaj gledati, skupaj videti in potovati skupaj v lepšo prihodnost. Pri tem je betlehemska zvezda znamenje, da Bog potuje z nami, občuti naše trpljenje, posluša naše krike in skupaj z nami sočustvuje«.

»Pred Bogom smo vsi eno«

O. Aleksandar Obradović je v srbščini (z opravičilom) vsem bratom in sestram voščil vse najboljše v letu 2022. »Namenoma sem dejal 'bratom in sestram' kajti pred Bogom, pred Jezusom Kristusom, smo vsi eno. Ni razlike, ali je kdo duhovnik, zdravnik ali navaden delavec, pred Bogom smo vsi eno, ne glede na našo veroizpoved. Tukaj smo zbrani kristjani, med katerimi je nekaj majhnih razlik, toda pred Bogom smo mi eno ... Jezus je luč, vendar evangelij nam govori, da smo tudi mi luč, nosilci luči, nosilci ljubezni do bližnjih in to ne samo do kristjanov.« Covid nas ogroža vse, ne glede na našo Cerkev ali vero, je dejal. »Ali morda ni naš greh vzrok vsega, kar se nam dogaja? Tako malo je ljudi, ki so pripravljeni oprostiti drugemu. Zamere vidimo tudi tam, kjer jih ni, kot da jih nalašč iščemo. Kot da ljudje rabijo nemire v svetu in jih sami povzročajo…«

O. Aleksandar Obradović. FOTO: Igor Vojinovič

V nadaljevanju je spregovoril o realnosti, v kateri se danes nahaja krščanstvo na Srednjem vzhodu, kjer so kristjani življenjsko ogroženi in od koder odhajajo: »V Betlehemu je bilo leta 1947 75% prebivalstva krščanskega, 2005 niti 20% - prav zaradi sporov in terorizma … V časih prve Cerkve so bili kristjani preganjani samo zato, ker so kristjani,« je še spomnil Obradović. »Današnje razmere na Bližnjem vzhodu lahko primerjamo z razmerami v prvih treh stoletjih. Toda Jezus nas je učil, kako je treba hoditi kot kristjani: Jaz sem pot, resnica in življenje. Hoditi moramo, torej, po njegovi poti. Toda ljudje radi zaidemo s te poti. Zapademo v greh. Spomnimo se Stare zaveze, koliko greha v časih Lota, Noeta … toliko je bilo greha med ljudmi, da je Bog poslal svojega Sina.« Omenil je učenje vzhodnih menihov: »Če kdo hoče nekaj okoli sebe spremeniti, naj najprej spremeni sebe. Tukaj se moramo spremeniti tudi mi in vsakega človeka sprejeti kot svojega brata ali sestro. Šele ko tako ravnamo, smo vredni imenovati se kristjani in iti po Jezusovi poti.«

V časih prve Cerkve so bili kristjani preganjani samo zato, ker so kristjani (O. Aleksandar Obradović)

Danes biti kristjan na Bližnjem vzhodu in biti kristjan drugod po njegovem opažanju postaja skoraj isto. »Krščanske vrednote in morala se v številnih državah odpravljajo. Celo to se dogaja, da če oznanjamo evangeljske vrednote, lahko končamo obsojeni na sodišču, čeprav smo v 21. stoletju. Vračamo se v apostolske čase, ko je samo eden apostol umrl naravne smrti, vsi ostali mučeniške. Ampak bodimo pogumni: danes ni niti ene velike civilizacije, ki je nastala s človeško silo in brez Boga, da bi bila še vidna: ni več starega Rima, ni več stare Grčije, ki sta bili veliki civilizaciji tistega časa. Od njih so ostali samo kamen na kamnu in kakšen spomenik. Kristus pa svoje učence tako povzdiguje in ohranja, da se jih tudi po 2000 letih spominjamo. To je ljubezen, ki jo ima Bog do ljudi. Zato moramo tudi mi izkazovati ljubezen drug drugemu, ne glede na ovire, ki so med nami.«

Bliža se čas, ko bomo pili iz istega keliha

Silvester Gaberšček se je ozrl na nekatere velike trenutke začetkov ekumenskih odnosov in tudi v novejšem času. »Morda prvi tak dogodek svetovnega kalibra se je zgodil januarja leta 1964, ko sta se po 912 letih srečala carigrajski in rimski škof, pravoslavni patriarh Atenagora in papež Pavel VI. Ta njun objem takrat ni bil razumljen, bil je zgolj medijska novica, ampak danes vidimo, da ta objem vse do danes postaja resničnost med nami. Leta 1965, med 2. vatikanskim koncilom, pa je prišlo do preklica izobčenja vzhodnih kristjanov s strani Katoliške cerkve in sočasno je patriarh Atenagora preklical izobčenje v Carigradu za vse katoličane … Od takrat je želja obeh, da se čas bliža, ko bomo pili iz istega keliha,« je povedal in nadaljeval, da podobno velja tudi za cerkve, ki so izšle iz reforme po Lutru: »To, kar se je zgodilo leta 1999 v Augsburgu, skupen podpis dokumenta o opravičenju, ima podobno težo in prinaša preklic izobčenja. Kdo bi si lahko še pred 20 leti predstavljal, da se bo rimski škof leta 2016 podal v švedski Lund in da bo skupaj z evangeličani obhajal 500-letnico Lutrove reforme. Na tistem dogodku je bil prisoten tudi škof Geza Filo. Gre po malem, tu in tam pa se zgodijo prelomni mejniki«.

Silvester Gabršček. FOTO: Igor Vojinovič

Gaberšček je predstavil še eno pomembno pobudo, srečevanje škofov različnih Cerkva, ki se na pobudo Janeza Pavla II. in ob koordinaciji gibanja Marijino delo letno srečujejo že 40 let. Zadnje srečanje je bilo lani med 23. in 25. septembrom, v živo ali po spletu se ga je udeležilo 170 škofov iz 70 različnih cerkva in 40 držav, na koncu jih je sprejel papež Frančišek. Gaberšček je še prebral nekaj ekumensko naravnanih misli iz tega srečanja, ki ga je povezovala misel »Drzniti si delati za edinost«.

Okroglo mizo so sklenili s kratkimi zahvalami udeležencev. FOTO: Igor Vojinovič

Dr. Dolenc je sklenil z mislijo kardinala Kasperja: »Ljudje, ki skupaj molijo, začnejo drugače govoriti drug o drugem. Tudi ekumenska srečanja to potrjujejo. Odkar se srečujemo je tudi naša govorica drugačna, bolj dobrohotna«. Spomnil je na koncil, ki je med nalogami ekumenskega gibanja določil tudi »da spremenimo govorico, ki je bila večkrat ostra, krivična in neprizanesljiva«.

Mag. Filo je ob zahvali zaključil z mislijo Martina Lutra: »Če te greh bremeni in smrt straši, se ozri na Kristusa, ki je zate umrl, od mrtvih vstal in premagal sleherno zlo. Ali ti sploh še katera stvar lahko škodi?«

O. Obradović se je spomnil na podobno ekumensko srečanje v ljubljanski cerkvi sv. Trojice pri tedanjemu župniku Draganu Adamu. Eden izmed pravoslavnih vernikov mu je takrat dejal: »Ko vas tako vidim vse skupaj, meni je vse jasno, ne rabite mi ničesar več razlagati«. Sklenil je s Kristusovimi besedami, v katere polno veruje: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med vami«.

Ekumenskega dogodka se je iz vsake Cerkve zaradi omejitvenih ukrepov udeležilo le nekaj predstavnikov, ves dogodek je bil v neposrednem prenosu na YouTube kanalu Evangeličanske cerkvene občine Ljubljana (ECO LJ) in je na voljo TUKAJ.