Aleš Maver je pod naslovom Po različnih poteh do sozvočja napisal zgodovinski okvir odnosa pravoslavja v Ukrajini in Rusiji do političnih oblasti. Simon Malmenvall je pod naslovom Romanje in polemika prikazal zgodnjo recepcijo latinskega krščanstva v Kijevski Rusiji med bizantinsko normativnostjo in praktičnimi odločitvami. Šaćir Filandra je osvetlil vero in politiko v tridesetih dneh v Bosni in Hercegovini. Ahmet Türkan piše o veri in verskem življenju v Turčiji. Peter Hribar in Mari Jože Osredkar sta se poglobila v Gandijevo satjagraho.

Življenje in mišljenje Antona Trstenjaka

V poglavju Življenje in mišljenje Antona Trstenjaka so objavljeni trije prispevki.

Igor Bahovec je podal družbeno in kulturno refleksijo v življenju in mišljenju Antona Trstenjaka. Jože Ramovš piše o dialogu in Antonu Trstenjaku kot njegovem glasniku. Ksenija Ramovš je predstavila delo Inštituta Antona Trstenjaka v luči Trstenjakove misli in delovanja.

Pregled judovska historiografije

Klemen Jelinčič Boeta je objavil pregled judovska historiografije. Ervin Budiselić piše o pomenu celovite Božje zgodbe kot okvira za razlago pripovednih in nezgodovinskih delov hebrejskega Svetega pisma. Ivica Čairović je predstavila ključne besede in pojave na področju anglosaških študij (premagovanje razlik med Cerkvama na Vzhodu in Zahodu). Zlatko Matić je pod naslovom »Ne poznam bolj globokega in inteligentnega pravoslavnega teologa, kot je on« predstavil Janeza Ziziouolasa v pismih svetega očeta Justina (Popovića). Jožef Sobočan je objavil splošni pregled ekleziologije nadškofa Franca Perka.

Osebne in družbene vrednote judovsko-krščanskih virov v dialogu

Druga številka znanstvene revije za ekumensko teologijo in medreligijski dialog Edinost in dialog za leto 2023 je namenjena temi Osebne in družbene vrednote judovsko-krščanskih virov v dialogu, ki jo je opredelila v uvodu Irena Avsenik Nabergoj. Sledi dvanajst prispevkov. Irena Avsenik Nabergoj piše o čustvih in vrednotah ženskih likov v Stari zavezi. Maria Carmela Palmisano je osvetlila Ruto, lik »vrle žene« (tujke v hebrejskemu kanonu), Matjaž Celarc je prispevek naslovil Bogastvo za dobroto kot način služenja Bogu (Lk 16,1-13). Marjan Turnšek je prikazal glavne ali kardinalne kreposti bl. Antona Martina Slomška. Jože Krašovec je osvetlil percepcijo edinosti Božjega bitja v starejši judovski in krščanski hermenevtiki. Jan Dominik Bogataj je pod naslovom Soteriološka aitiologija Logosovega učlovečenja prikazal vzroke za učlovečenje v delu De incarnatione Atanazija Aleksandrijskega. Aljaž Krajnc je raziskal Tempeljsko goro in predislamski Jeruzalem med krščanstvom in judovstvom. Alenka Arko piše o ruskih starcih in starčevstvu. Andrej Saje primerja značilnosti zahodne in vzhodne krščanske tradicije glede sklepanja zakonske zveze. Bogdan Kolar je raziskal nekatere vidike začetkov slovenskega zavoda v Rimu (odmevi med slovenskimi izseljenci po svetu). Samo Skralovnik in Nina Ditmajer pišeta o Ravnikar-Zupanovem pozabljenem prevodu Pentatevha. Liza Primc je podala zgodovinski pregled skandinavskega protestantizma do 19. stoletja.

Sara Jerebic, Josip Bošnjaković in Drago Jerebic pišejo o duhovnosti kot pozitivnem načinu spoprijemanja s težkimi življenjskimi (pre)izkušnjami in travmami. Dragan Potočnik in Primož Šterbenc sta prikazala islam kot nacionalistični instrument odpora proti percipirani dominaciji Zahoda. Leon Debevec piše o globinski strukturi judovskega prenosnega svetišča.

Tretji dan, 3. številka

V 3. številki revije Tretji dan (2023), ki jo izdaja Teološka fakulteta, je uvodnik napisal Mari Osredkar. V razdelku Religiologija je objavljenih pet prispevkov. Urška Jeglič piše o zrcaljenju arabskega islama v Evropi. Dominik Janez Herle in Matjaž Klemenčič sta šla po sledi Franca Pirca in Romana Homarja, slovenskih duhovnikov med Indijanci. Maša Urbančič pod naslovom Problem duh – telo piše o kognitivni znanosti in budizmu, Sebastjan Erlah o kristjanih med nacionalizmom in odprtim patriotizmom. Vita Jana Bohanec je raziskala posledice pandemije covid-19 na religiozno duhovnost mladih v bivših evropskih socialističnih in komunističnih državah znotraj konteksta krščanstva.

V razdelku Teologija so štirje prispevki: Anton Strle o nauku o izvirnem grehu (Liza Primc), Pomen verske izkušnje v sodobnem svetu (Nik Trontelj), Romanje kot oblika osvoboditve okov preteklosti (Eva Novak Svetič), Bogoslovni in modroslovni pogovor v panonskem Prekmurju (Ciril Grah).

V razdelku Filozofija so trije prispevki: Fernand Braudel in Čas sveta (Job Fridl Jarc), »Teptati smrt s smrtjo« (Liza Primc:) in Predpostavke naivnega metafizičnega naturalizma in njihova neupravičenost, 1. del (Borut Pohar).

V razdelku Psihologija in družinska terapija Urška Mikolič piše o različnih pogledi na zasvojenost s spolnostjo in načini zdravljenja. Objavljen je odlomek iz romana Franja Frančiča Evtanazija ali stražar, kdaj bo noč ...? in esej Smiljana Trobiša O sedmih prošnjah očenaša.

 V razdelku Besede starih so trije prevodi: Kakšne poganske knjige naj berejo mladi 2–4 (Bazilij Veliki), Pismo o mašnem kanonu 127 (Opat Izak) in Sermo pro sancto Hieronymo 5 (Peter Pavel Vergerij Starejši).

Maša Bersan Mašuk, freska kreposti – srčnost, cerkev sv. Urha v Bovcu, strop prezbiterija. FOTO: Ivo Žajdela