Papež Frančišek je na včerajšnji praznik vseh vernih rajnih obiskal ameriško pokopališče v Nettunu, kjer je pokopanih 7.862 ameriških vojakov, ki so med drugo svetovno vojno izgubili življenje v različnih bitkah na italijanskih tleh. Tu je tudi 490 grobov, kjer so pokopani neznani vojaki, v dvanajstih grobovih pa ležijo posmrtni ostanki žensk, ki so delovale pri Rdečem križu ali kot rezervne vojakinje.



Sveti oče se je najprej v tihi molitvi ustavil med belimi nagrobnimi spomeniki, nato pa daroval sveto mašo za vse padle v vojnah. V nagovoru je dejal, da je smrt edini sad vojne. Naše upanje je, da bomo po smrti srečali Boga, je pojasnil Frančišek, in ob tem spomnil na besede apostola Pavla v drugem berilu: »Upanje ne razočara.«

Upanje se velikokrat rodi v človeških ranah in bolečinah. V trenutkih trpljenja nam upanje pomaga upreti pogled v nebo in ponoviti Jobove besede iz prvega berila: »Verjamem, da je moj Odkupitelj živ. A zaustavi se, Gospod.« Papež je pripomnil, da je to morda molitev vseh, ki obiščejo to pokopališče v Nettunu: »Prepričan sem, Gospod, da sem s tabo. A prosim te, Gospod, ustavi se, ne več, ne več vojne, ne več tega nekoristnega pokola.« Bolje je upati brez tega uničenja, je nadaljeval sveti oče in spomnil na tisoče in tisoče mladih, na njihova uničena upanja. Moliti moramo, da ne bi bilo več vojne, kajti z vojno se izgubi vse, je pojasnil papež in dodal, da je vojna pravzaprav uničenje nas samih.

Dan, ko se spominjamo vseh rajnih, je torej dan upanja, obenem pa tudi dan solza, ki so jih prelivale ženske, ko je prišla pošta, s sporočilom o mrtvem možu ali sinu. Teh solz danes človeštvo ne sme pozabiti, je poudaril papež in obsodil »ponos tega človeštva, ki se ni naučilo lekcije, in se zdi, da se je noče naučiti«. Ko v zgodovini ljudje hočejo narediti vojno, so prepričani, da bodo prinesli nov svet, da bodo ustvarili pomlad. Konča pa se v strašni in kruti zimi, v kraljestvu groze in smrti.



Ob koncu nagovora je sveti oče povabil k molitvi za vse pokojne, prav posebej pa za padle mlade vojake, za mrtve v vojnah danes, tudi za nedolžne otroke.

Po maši je papež pozdravil zaposlene, ki skrbijo za pokopališče, med vračanjem v Vatikan pa se je ustavil še v Ardeatinskih jamah v Rimu, kjer je bilo leta 1944 ubitih 335 Italijanov, vojakov in civilistov.



V Mavzoleju Ardeatinskih jam je Frančišek molil: »Bog Abrahamov, Izakov, Bog Jakobov, s tem imenom si se predstavil Mojzesu, ko si mu razodel svojo voljo, da boš osvobodil svoje ljudstvo egiptovske sužnosti.« Sklenil si zavezo s človekom, s teboj nas veže pogodba zveste ljubezni za vedno, si usmiljen in sočuten s vsakim človekom, z vsakim trpečim zatiranim ljudstvom, je nadaljeval sveti oče. Naš Bog je Bog obličij in imen, Bog vsakega od 335 ljudi, ubitih tukaj 24. marca 1944, katerih ostanki počivajo v teh grobovih. Gospod pozna njihova obličja in njihova imena, tudi tistih dvanajstih, ki nam niso znana, kajti za Boga nihče ni neznan.

V Vatikanu se je papež odpravil še na grobove v baziliki sv. Petra, kjer je molil za tam pokopane papeže in vse pokojne.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Aleteia / OssRom / RV / AFP