Dve nekdanji uslužbenki stolne šole v avstralskem Melbournu sta izrazili močan dvom v obtožbe, zaradi katerih je bil kardinal George Pell – najvišji cerkveni predstavnik doslej, obsojen zaradi spolnih zlorab – obsojen na večletno zaporno kazen. Nekdanji katehistinji, Lillian Sinozic in Jean Cornish, sta izrazili tudi razočaranje, da ju Pellova zagovorniška ekipa ni povabila k pričevanju na sodnem procesu.

78-letni kardinal Pell je bil obsojen, ker naj bi leta 1996 spolno nadlegoval in zlorabil dva mladoletna korista, medtem ko je bil odet v vsa mašna oblačila, skoraj neposredno po koncu svete maše v zakristiji stolnice sv. Patrika. Pell je bil takrat melbournški nadškof. Obsojen je bil tudi zaradi obtožbe, da je leta 1997 enega od obeh dečko nadlegoval na hodniku.

Kardinal Pell je ves čas sodnega procesa vztrajal pri svoji nedolžnosti, njegova osrednja obramba pa je bil argument, da bi bila dejanja, ki so mu jih očitali, v navedenih okoliščinah »preprosto nemogoča«.

Obe, Cornisheva in Sinoziceva, sta bili v drugi polovici leta 1996 skoraj vsako nedeljo dopoldne dežurni v melbournski stolnici. Sinoziceva, nekdanja učiteljica in osebna pomočnica takrat župnika, danes pa msgr. Charlesa Portellija, ki je bil Pellov ceremonjer, podpira zagovor obrambe in vztraja, da v okoliščinah, kakršne so bile predstavljene poroti, kardinalova dejanja resnično ne bi bila izvedljiva.

Kot je pojasnila v pogovoru za katoliško agencijo CNA, »zagotovo vem, da se to, kar opisujejo, ne bi moglo zgoditi, glede na stanje v zakristiji po maši … Izjaviti, da je bilo vmes petminutno časovno okno, ko bi do teh dejanj lahko prišlo, je preprosto smešno. Ne vem, zakaj je porota odločila drugače.«

Čeprav Sinoziceva ni bila navzoča v stolnici tistega dne, ko naj bi do omenjenih dogodkov prišlo, je povedala, da zelo dobro pozna potek nedeljskih bogoslužij pri sv. Patriku in ravnanje vseh sodelujočih. »Nadškof gre običajno pred stolnico in se najmanj pol ure, še raje pa celo uro, srečuje z ljudmi in jih pozdravlja,« je pojasnila. »Posebej v tistem času, ko še ni bil dolgo nadškof, so bili vsi radovedni in so ga želeli spoznati. Zato je ogromno časa preživel pred cerkvijo in se pogovarjal z verniki. Pri tem ga je vedno spremljala cela vrsta ljudi: njegov ceremonjer, verniki, ki so čakali na pogovor z njim, in zakristija je bila po vsaki maši kakor čebelnjak, če si lahko predstavljate.«

Sinoziceva je še izpostavila, da je njena kolegica Cornisheva »redno in ves čas« nadzorovala območje, kjer naj bi prišlo do zlorab, ker so imeli v stolnici težave s turisti, ki so vstopali skozi zakristijo in kar med bogoslužjem zakorakali v stolnico.

Čeprav je Cornisheva za CNA povedala, da njen spomin na dogodke med oktobrom 1996 in božičem tistega leta »ni najbolj jasen«, je potrdila mnenje Sinoziceve, kako je skrajno neverjetno, da bi bil nadškof po koncu maše lahko nekaj minut povsem sam. »Včasih je trajalo tudi eno uro, preden se je prostor izpraznil, ljudje so bili povsod, kjer naj bi prišlo do zlorab, tudi v zakristiji, ki je bila v tistem času najbolj zaseden prostor,« je Cornisheva z elektronsko pošto odgovorila na vprašanje CNA.

Jean Cornish je nekdanja ravnateljica Katoliške šole Dobrega pastirja v Melbournu. Kot je pojasnila, je bila njena pisarna tedaj v prezbiteriju, ki je bil povezan s stolnico. Po njenih besedah je tedanji nadškof Pell po maši vedno veliko časa preživel med verniki, sama pa je bila navajena preverjati, kaj se dogaja v zakristiji in okoli nje. Glavna vrata na hodnik proti zakristiji so bila namreč vedno odprta, da je bil ves čas omogočen prost vstop za ministrante, mežnarja, krasilce in druge pomočnike. Območje, kjer naj bi prišlo do zlorab, je bilo vedno »najbolj zasedeno in odprto«, kardinal Pell pa, poudarja, ni bil nikoli sam, ne med ne po nedeljski maši.

Če je kdo želel priti v sobo za preoblačenje, ki nima svojih vrat, je moral skozi glavno zakristijo, je pojasnila Sinoziceva. Ministranta, ki naj bi pila mašno vino v prostoru, kjer naj bi prišlo do zlorab, bi morala skozi številna vrata, da bi prišla do sobe za preoblačenje. In če sta resnično uspela priti tja, se ji zdi povsem neverjetno, da ju pri tem ne bi nihče videl.

»Poleg tega je George preveč pameten, da bi storil kaj tako neumnega. Zakaj bi storil nekaj takega? Zavedajoč se, da lahko vsak trenutek nekdo vstopi v prostor?« je komentirala Sinoziceva. In gotovo bi kdo pogrešil dečka, posebej uro po končanem bogoslužju, ko so vsi ministranti že odšli. »Zakaj nista ničesar omenila 22 let … zakaj zdaj?« se sprašuje nekdanja katehistinja.

Po njenih besedah »Pell na televiziji deluje malce vzvišeno in hladno, vendar sploh ni tak človek«: »Ljudje imajo o njem napačno predstavo in ga iz neznanega razloga ne marajo, zato so ga z veseljem obtožili in obsodili ter ga imajo za grešnega kozla za vse tiste duhovnike, ki so resnično zlorabljali mladoletnike.« Sinoziceva zatrjuje, da je kardinal Pell »najboljši in najbolj pokončen človek, kar jih pozna«.

Vir: National Catholic Register / CNA
Foto: Vatican Media