Morda se še kdo spomni uvodnika v zadnji številki lanskega letnika, v katerem je bilo med drugim govora o neprijetnem nabiranju zamud pri izhajanju posameznih številk in iskreni želji, da bi bilo tega v prihodnje manj. A situacija se v letošnjem letu žal ni kaj dosti izboljšala, prej nasprotno. Da pa zadnja številka letnika 2023 do naročnikov ne bi ponovno prišla šele sredi januarja, smo se tokrat odločili, da za zaključek leta pripravimo nekoliko obširnejšo, dvojno številko s sicer ustaljenimi rubrikami, a vendarle z nekaj več prispevki, med katerimi bo, tako upamo, vsak našel kaj zanimivega zase.

Vprašanje, kako napraviti revijo Cerkveni glasbenik še bolj – ali pa vsaj dovolj – atraktivno in uporabno za potrebe in interese slovenskih cerkvenih glasbenikov, nikoli ne neha biti aktualno. Idej o tem, kaj vse bi revija še lahko ponudila svojim bralcem, pravzaprav ne manjka, se pa, kot je to običajno, rado »zatakne« pri realizaciji. 

Vprašanje, kako napraviti revijo še bolj atraktivno in uporabno za potrebe in interese slovenskih cerkvenih glasbenikov, nikoli ne neha biti aktualno.

V 1. letošnji številki napovedana grafična prenova revije je že nekaj časa pripravljena, zaradi zadreg v zvezi z izhajanjem številk pa se je uredništvo skupaj z založbo odločilo, da revijo v novi zunanji podobi predstavi z začetkom novega letnika. Tudi nekatere načrtovane nove vsebine, ki naj bi se v reviji pojavile že v tem letu, so bile iz istega razloga premaknjene v naslednje. 

Katere dodatne spremembe bodo še potrebne, da bi posamezne številke ne le vsebovale dovolj relevantne vsebine, ampak tudi bolj redno izhajale, pa bo nedvomno ena pomembnejših tem na sestanku uredništva takoj v začetku novega leta.

Pred vami je dvojna številka, z dvojno količino pogovorov, jubilantov, poročil in razmišljanj.

Pred tem pa, kot omenjeno, je pred vami dvojna številka, z dvojno količino pogovorov, jubilantov, poročil in razmišljanj. Žal tudi z dvema novima prispevkoma v spomin na nedavno preminula slovenska glasbenika, ki sta vsak na svoj način pustila opazno sled v naši cerkveni glasbi. Medtem ko je bilo skladateljsko ustvarjanje Avgusta Ipavca na Dunaju vseeno nekoliko odmaknjeno od naše zavesti, pa je v zadnjega pol stoletja le malokdo tako zaznamoval utrip slovenske cerkvene glasbe kot pokojni Jože Trošt, ki se je poslovil prav na god sv. Cecilije. V tokratni številki se mu je s krajšimi zapisi poklonilo nekaj njegovih sopotnikov, jasno pa je, da si njegovo bogato in raznoliko cerkvenoglasbeno delovanje zasluži širšo in poglobljeno obravnavo.

Naključje je ponovno hotelo, da te vrstice nastajajo še pod svežim vtisom adventnega koncerta, ki je v cerkvi na Pobrežju v Mariboru izzvenel pred nekaj urami. V imenu uredništva in v svojem imenu ob sklepu leta vsem cerkvenim glasbenicam in glasbenikom želim lepih melodij polno in doživeto obhajanje božičnih praznikov ter obilo poguma in energije za vse glasbene in druge izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (5/6-2023).