V Nadškofiji Maribor je bilo v nedeljo, 18. oktobra, dvakratno slovesno. Nadškofijska karitas Maribor je sklenila praznovanje 25 let delovanja, apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz pa je mariborskemu nadškofu metropolitu Alojziju Cviklu podelil palij.



Nadškof Alojzij Cvikl je pred prejemom palija kleče izpovedal vero. „Danes, ko mi je položeno na ramena to starodavno znamenje, še bolj čutim svoje poslanstvo, voditi na pašo tja, kjer je pravo dobro za vsakega človeka, k Bogu, ki edini lahko nasiti našo lakoto in poteši našo žejo. Ob osebnem srečanju z Jezusom, po zakramentih, še posebej v presveti evharistiji, človek začuti, da je na Božjih ramenih, da je Božje usmiljenje neizmerno, da je človek lahko srečen, ker je sprejet in ljubljen od Boga samega.“



Ljubezen in mir za izgubljene

Nadškof Alojzij Cvikl je v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika prejel škofovsko posvečenje in postal mariborski nadškof na nedeljo Jezusa, Dobrega Pastirja, na kar se je spomnil v pridigi. »Prejel sem palij, tkanino iz volne. To starodavno znamenje, ki so ga škofje v Rimu nosili že v 4. stoletju, ponazarja »Kristusov jarem«, ki je naložen Gospodovemu služabniku. To znamenje razumem kot vnovično Gospodovo povabilo za zvesto izpolnjevanje Božje volje v službi, ki mi je naložena. Zavedam se, da je to pot za Gospodom, ki človeka presega, a je hkrati tudi pot Božjega Sina, ki pa prinaša odrešenje. Izročen palij pa me hkrati spominja na Jezusove besede o izgubljeni ovci. Tisti bolni in slabotni ovci, ki se je zapletla v trnje, in si jo je Jezus, Dobri Pastir, nadel na svoje rame. To je torej znamenje, da smo kot Cerkev vsi skupaj, v prvi vrsti pa škofje in duhovniki, poslani k tistim, ki so zašli, so se izgubili in iščejo pot, ki jih bo vodila v življenje. Koliko je danes ljudi, ki iščejo, ki čutijo osamljenost, ki nosijo v sebi občutek, da jih nihče ne opazi, da jih nihče ne ljubi. Vsem tem želi Jezus Dobri Pastir po nas kristjanih prinesti Božjo ljubezen in Kristusov mir.“



Ne le materialne, ampak tudi duhovne dobrine

Omenil pa je tudi 25-letnico mariborske karitas in se vsem sodelavcem zahvalil za njihovo dobrodelnost. Dejal je, da se je organizacija v teh letih razvila in se je sposobna spopasti s težkimi izzivi v zahtevnih razmerah. Poudaril je njeno poslanstvo: »Poslanstvo Karitas je, da na človeka vedno gledala, kot na celoto, v vsem človekovem dostojanstvu in ne samo na njegove materialne potrebe. Dosedanje delo Karitas nam kaže, da ne iščemo le človeka, ki potrebuje obleko, hrano, zdravila. Ob vsem materialnem želimo nuditi tudi svojo bližino, toplino, sočutje, prijazno besedo in vedno nove spodbude za nadaljnjo pot.« Karitas je zaželel, da bi se vanjo vključilo več ljudi, predvsem mladih.



Na slovesnosti so bili tudi upokojena mariborska nadškofa Marjan Turnšek in Franc Kramberger, škofje Peter Štumpf, Stanislav Lipovšek, Jožef Smej in varaždinski škof Josip Mrzljak, tevilni sodelavci Karitas in predstavniki drugih Cerkva.

Simbol palija

Palij je bel volnen trak, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Metropolita po imenovanju namreč veže dolžnost prositi papeža za palij v treh mesecih po škofovskem posvečenju, če je že posvečen, pa po prevzemu škofije.

Ker si papež Frančišek prizadeva, da bi bili verniki vedno bolj aktivni in pristno vključeni v življenje cerkve, se je pred časom odločil, da slovesnosti podelitve palija izvajajo v krajevni cerkvi.

Tako je tudi ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore svoj palij iz rok Janusza prejel julija letos v ljubljanski stolnici, papež pa je že pred tem ob prazniku apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija letos 46 nadškofom, ki so lani zasedli položaj, palije blagoslovil na slovesnosti v Vatikanu.

Palij je zunanje znamenje polnosti metropolitove službe in obenem izraz edinosti, ki metropolite povezuje s papežem in Svetim sedežem. V molitvi, s katero papež blagoslavlja nove palije, je nakazana njegova simbolika palija. Stkan je iz ovčje volne in metropolita opozarja, da mora biti pastir, posnemovalec Jezusa, Dobrega pastirja (prim. Jn 10,1–21), ki je blodečo ovco nesel nazaj k drugim ovcam in je zanje dal tudi življenje. Metropolit naj bo kot pastir vedno skrben in buden, ozira naj se okrog, da mu katere ovce ne bi raztrgal volk. Ta del metropolitove obleke je simbol za oblačilo slave, ki je bo v večnosti deležen skupaj s svojimi ovcami.

Vir: Radio Ognjišče, STA, SŠK
Foto: Jože Potrpin