Španka, ki je postala najstarejša mamica s pomočjo umetne oploditve na svetu, svojo pravo starost je v času postopka prikrila, je dve leti po rojstvu dvojčkov umrla.

Leta 2007, teden dni pred svojim 67. rojstnim dnevom, je Maria del Carmen Bousada de Lara s pomočjo carskega reza v barcelonski porodnišnici predčasno rodila dva sinova, ki ju je poimenovala Christian in Pau. Dečka sta tehtala vsak poldrugi kilogram.

Ne da bi obvestila svojo družino, je Bousadova odpotovala v Kalifornijo, na kliniko, kjer izvajajo umetne oploditve. Kot je povedal direktor in lastnik klinike, je na dokumentih ponaredila svoj rojstni datum. Zdravniki so ji v maternico vsadili zarodek, spočet iz jajčeca mlajše ženske in darovanega semena. Španka je bila deležna tudi tritedenske hormonske terapije, da bi ‘pomladila’ maternico, saj je bila v času postopka že osemnajst let v meni.

Takrat je Bousadova zatrjevala, da na kliniki sploh niso zahtevali njenih osebnih dokumentov. Izrazila je svoje upanje za dovolj dolgo življenje, da bi otroka odrasla, saj je njena mati umrla pri stoenem letu. Svoje ravnanje je v pogovoru za časopis upravičila z besedami: ‘Takšno je življenje. Že imam svoje razloge.’

Kmalu po rojstvu dvojčkov so ji zdravniki odkrili tumor, vendar naj ta po besedah predstojnika kalifornijske klinike za plodnost ne bi bil rezultat hormonske terapije. Po smrti Bousadove je njen brat ekskluzivno pravico za objavo podrobnosti o njenem umiranju prodal neki španski televizijski oddaji. Izkupiček je namenil sestrinima dveletnima dvojčkoma.

Edward Furton, ameriški etik, je ob teh dogodkih za ameriško tiskovno agencijo pojasnil etične zadržke o umetni oploditvi. Glavna težava je v tem, pravi, da pri umetni oploditvi postopek spočetja odvzamemo zakonskemu paru in ga položimo v roke laboratorijskega tehnika. Gre za spočetje brez spolnosti, otrok pa naj bi po naravnih merilih na svet prišel iz zveze med moškim in žensko. Bousadova je izbrala ravnanje izven naravnih meril in je zanosila v visoki starosti. Ni presenetljivo, da je umrla, za seboj pa je pustila dva zelo majhna otroka.

Na vprašanje, ali obstaja razlika med znanstvenimi postopki za zdravljenje bolezni in tistimi za umetno oplojevanje, je Furton odvrnil, da bi morala znanost služiti naravnim merilom. Res je, je povedal, da ljudje zbolimo, a bolezen je nasprotje zdravja, ki naj bi ga bili po naravnih merilih deležni. Zato skušajo zdravniki posameznika ozdraviti. Narava je tisto merilo, po katerem sodimo znanost in medicino. Tudi spočetje je nekaj dobrega, vendar ima vsaka stvar svoje meje. Te meje moramo upoštevati, če se želimo izogniti okoliščinam, ki so nastale v primeru Bousadove, ko sta za njo ostali dve mali siroti.