Danes obhajamo drugo obletnico izvolitve papeža Frančiška za Petrovega naslednika. Ena od najpogostejših tem v dveletnem času je gotovo povabilo, da bi bili »Cerkev v izhodu.« Frančišek je med sredino splošno avdienco 17. septembra lani povedal: »Da je Cerkev katoliška, pomeni, da je nastala kot Cerkev v izhodu, kot misijonarska. Če bi apostoli ostali v dvorani zadnje večerje, če ne bi izstopili in šli molit, bi Cerkev ostala Cerkev tistega ljudstva, tistega mesta, tiste dvorane zadnje večerje. Toda vsi so odšli v svet, od trenutka, ko se je rodila Cerkev, ko je prišel Sveti Duh. Zato je Cerkev nastala 'v izhodu,' kot misijonarska. To izrazimo tudi takrat, ko jo označimo kot apostolsko, kajti apostol je tisti, ki prinaša veselo novico o Jezusovem vstajenju.«

Papeževo povabilo k izhodu lahko prepoznamo tudi preko njegovih apostolskih potovanj ter pastoralnih obiskov. V dveh letih pontifikata se je sveti oče odpravil na sedem apostolskih obiskov v Italiji in prav toliko v tujini. Poleg tega je kot rimski škof v tem času obiskal tudi devet rimskih župnij. Letos ga pričakujejo še v Pompejih in Neaplju, Sarajevu, Torinu in v Združenih državah Amerike, prihodnje leto pa na svetovnem dnevu mladih v Krakovu.

Vsebino njegovih potovanj bi lahko povzeli s ključnima besedama oznanilo Evangelija – sveti oče oznanja Evangelij na neposreden, konkreten, otipljiv način in tudi vernike vabi, da bi s svojim življenjem, ne le z besedami, pričevali za Kristusa. Na svojih potovanjih prav tako nenehno poziva k prizadevanju za mir, skupno dobro ter družbeno pravičnost. Eden od mnogih primerov je bil obisk v Strasbourgu, kjer je poudaril varovanje človekovega dostojanstva. Poleg skrbi za družbena obrobja sveti oče v svojih nagovorih pogosto omenja kulturo srečanja, še posebej na področju ekumenskega in medverskega dialoga. Pri tem velja spomniti na potovanje v Sveto deželo in Turčijo, pa tudi v Šri Lanko in na Filipine.

Naslednja ključna beseda, ki zaznamuje papežev pontifikat, je izključeni oz. obrobni zaradi t.i. kulture odmetavanja. Rdeča nit, ki povezuje vsa apostolska potovanja, je tudi pozornost na obrobja – ne samo zemljepisna, ampak tudi bivanjska, kot beremo v apostolski spodbudi Veselje evangelija: »Vsak kristjan in vsaka skupnost mora odkriti, kakšno pot terja Gospod. In vsi smo poklicani, da sprejmemo ta klic: da zapustimo svoje udobje in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija.« Konkreten zgled tega povabila je bil prvi papežev apostolski obisk na Lampedusi 8. julija 2013, saj ta italijanski otok ni zaznamovan le z zemljepisnim obrobjem, ampak predstavlja tudi zatočišče za mnoge priseljence in begunce, ki prihajajo z drugih svetovnih obrobij.

V dveh letih je papež Frančišek v Vatikanu sprejel več skupin škofov, ki so prišli na obisk ad limina apostolorum. Najprej so bili na vrsti italijanski in nizozemski škofje, leto 2014 je bilo zaznamovano z obiskom 26 škofovskih konferenc iz Afrike, dveh iz Azije, Mehike in iz šestih evropskih držav. Papež je v nagovorih škofom poudaril prizadevanje za mir, dialog, oznanilo evangelija usmiljenja ter kulturo srečanja. Izrazil je tudi svojo zaskrbljenost in bližino ob izbruhu ebole, napetostih in vojnah po vsem svetu. V letu 2015 pa so bile doslej ključne besede na srečanjih ad limina zaupanje, solidarnost, sekularizacija, mir, dialog in družina.

Vir: Radio Vatikan / M.M.Š.
Foto: splet