Obletnice so včasih dobra priložnost, da ocenimo doseženo, trenutno stanje in predvidimo korake za naprej. 1. maja obeležujemo eno od pomembnejših pri delovanju slovenske države – dvajseto obletnico vstopa v Evropsko unijo. Državljani in državljanke so se marca 2003 skoraj plebiscitarno na posvetovalnem referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo. Vstop v Evropsko unijo je skupaj z vstopom v zvezo NATO zaključil osamosvajanje in prvo obdobje delovanja slovenske države.

Še vedno visoka podpora

Podpora članstvu ostaja visoka tudi dvajset let kasneje. Velika večina prebivalstva še vedno meni, da je bolje delovati znotraj Evropske unije kot zunaj nje. Kljub temu da je Evropska unija v zadnjih dvajsetih letih sama prehajala iz ene v drugo krizo, od gospodarske, migrantske, zdravstvene do zadnje vojaške krize, so se Sloveniji in njenim ljudem s članstvom v Evropski uniji odprle številne nove priložnosti v gospodarstvu, znanosti, šolstvu, kulturi in na ostalih področjih. Vprašanje pa je, ali smo te priložnosti znali v celoti dobro izkoristiti in učinkovito odgovarjati na številne izzive. Ali je življenje v Sloveniji s članstvom v Evropski uniji postalo kaj bolj kakovostno?

Članstvo v Evropski uniji je Sloveniji ponudilo številne priložnosti v znanosti, raziskovanju in visokem šolstvu.

Evropska unija je od začetka članstva sofinancirala številne gospodarske in socialne projekte, ki brez članstva verjetno ne bi bili uresničeni. Slovenija je vse od začetka članstva neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna, ki so izboljšala življenje običajnih ljudi. Sredstva so izboljšala infrastrukturo tako na lokalni kot državni ravni in vzpostavila podlago za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj. Hkrati je Evropska unija ponudila številne priložnosti v znanosti, raziskovanju in visokem šolstvu.

V gospodarstvu je uvedba evra kot valute v letu 2007 odprla številna vrata, a pod ostrimi pogoji izjemno konkurenčnega evropskega trga. Slovenska država je dvakrat vodila Svet Evropske unije, kar je samo po sebi izjemen dosežek, ki se je še pred tridesetimi leti zdel kot fatamorgana. Splošno zadovoljstvo slovenskega prebivalstva z življenjem je po zadnjih podatkih Evropskega statističnega urada visoko, saj ga prebivalstvo ocenjuje s 7,5 na lestvici od 1 do 10, kar Slovenijo uvršča na osmo mesto med državami članicami (Eurostat, 2022).

Avtor prispevka je dr. Jernej Letnar Černič, publicist in predavatelj na več visokošolskih ustanovah (Nova univerza, Katoliški inštitut). FOTO: Bogomir Štefanič

Stopicanje na mestu

Po drugi strani so številne priložnosti ostale neizkoriščene, verjetno zaradi nas samih, ker jih nismo znali oziroma želeli uresničiti. Bruto družbeni proizvod na prebivalca je v Sloveniji na 90 odstotkih povprečja držav članic Evropske unije (Eurostat, 2022), pri čemer se ni bistveno spremenil od vstopa v povezavo. V istem obdobju so ga denimo baltske države, Češka, Poljska in Romunija izboljšale za nekaj deset odstotnih točk. Življenje v teh državah se je občutno izboljšalo.

Slovenska država ni znala premostiti razlik med različnimi deli države, še posebej med vzhodno in zahodno Slovenijo, saj po večini statističnih kazalnikov ljudje v zahodni Sloveniji živijo bolje kot v vzhodni.

Slovenska država zlasti ni znala premostiti razlik med različnimi deli države, še posebej med vzhodno in zahodno Slovenijo, saj po večini statističnih kazalnikov ljudje v zahodni Sloveniji živijo bolje kot v vzhodni. Nasprotno kot denimo v baltskih državah Slovenija nekako stopica na istem mestu in ne zna izpeljati preskoka med države z najvišjo kakovostjo življenja v Evropski uniji. Razlogi za tek na mestu se kažejo v delovanju institucij demokratične in pravne države ter v čezmerni vlogi države v vseh porah javnega življenja.

V gospodarstvu so se Sloveniji res odprle številne nove priložnosti, a kaj ko po obsegu tujih investicij zaostajamo za tekmeci. Tuje transnacionalne družbe si raje iščejo sedež kje v soseščini, slovenske pa premikajo sedež v sosednje države.

Institucije demokratične in pravne države

Evropska unija kot sui generis nadnacionalna tvorba temelji na varstvu človekovega dostojanstva, vladavine prava in ustavne demokracije. Združuje države z različno polpreteklo zgodovino, običaji in kulture. Njihove institucije demokratične in pravne države so različnih ravni kakovosti, saj države članice ohranjajo lastno suverenost. Članstvo v Evropski uniji samo po sebi ne izboljša delovanja institucij demokratične in pravne države. Institucije Evropske unije, od Evropskega parlamenta do Evropske komisije, lahko pozitivno prispevajo k izboljšanju pravnih standardov. Ne morejo pa kaj dosti pomagati pri njihovi implementaciji v življenje demokratičnih institucij, če se jim njihovi deležniki izogibajo.

Evropska komisija si v zadnjem desetletju prizadeva za izboljšanje vladavine prava in demokracije v državah članicah s pomočjo različnih nadzornih mehanizmov.

Leta 2020 sva s kolegom Matejem Avbljem objavila poglobljeno študijo o vplivu evropskih institucij na demokracijo in vladavino prava v Sloveniji (The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Oxford, Hart [Bloomsbury], 2020). Ugotovila sva, da je bil njihov vpliv le površinski in da nismo znali evropskih standardov prenesti tudi v vsakdanje življenje institucij slovenske demokratične in pravne države. Moč različnih interesnih skupin, »nouveau riche« gospodarstvenikov in starih elit je, kot kaže vsakdanje življenje, zaenkrat premočna.

Evropska komisija si sicer v zadnjem desetletju prizadeva za izboljšanje vladavine prava in demokracije v državah članicah s pomočjo različnih nadzornih mehanizmov. Hkrati je vse prevečkrat predmet upravičene kritike, da vladavino prava in varstvo človekovih pravic nadzira le delno le v izbranih državah, medtem ko v državah, kot je slovenska, ni sprožila ustreznih mehanizmov za izboljšanje uresničevanja vladavine prava in ustavne demokracije.

Veliko je odvisno od nas samih

Slovenija je najbolj znala izkoristiti članstvo v Evropski uniji na področjih, ki niso bila predmet različnih ideoloških in zasebnih interesov. Izogniti se jim je bilo včasih težka naloga, saj se večina sredstev iz Evropske unije prenaša v našo državo prek institucij demokratične in pravne države. Hkrati je prihodnja usoda Evropske unije v današnjem zgoščenem in tesnobnem času zaradi njene pogosto neenotne in konfuzne politike na notranjih in zunanjih področjih negotova.

Bolj učinkovito izkoriščanje priložnosti v Evropski uniji ni odvisno samo od delovanja evropskih institucij, temveč predvsem od institucij slovenske pravne in demokratične države ter nas samih. Ali naj nas slednje navdaja z optimizmom ali ne, pa prepuščam bralcem v presojo.

Prispevek je objavljen v 169. številki Slovenskega časa; majska mesečna priloga Družine sicer prinaša še nekaj evropsko naravnanih prispevkov: uvodnik dr. Žiga Turka in pogovor z dr. Ivanom Štuhecem.