Od leta 2000 so se odnosi med Katoliško cerkvijo in rusko pravoslavno Cerkvijo vidno izboljšali. Otipljiv rezultat tega je srečanje med papežem Frančiškom in moskovskim patriarhom Kirilom leta 2016 v Havani na Kubi. Življenje Katoliške cerkve v Rusiji je bila tudi ena od pomembnih tem obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina v Vatikanu, ko se je 4. julija 2019 srečal s papežem Frančiškom in drugimi predstavniki Svetega sedeža. Odnosi med katoliško in rusko pravoslavno Cerkvijo so se v zadnjih dvajsetih letih vidno izboljšali, predvsem po težavah v 90. letih, ko je v Rusiji prihajalo do obtožb prozelitizma, v Ukrajini pa uniatizma.

Na začetku novega tisočletja je k izboljšanju odnosov veliko prispevalo delo Mešane mednarodne komisije za teološki razvoj med Katoliško cerkvijo in pravoslavno Cerkvijo. Zgodovinskega pomena je bilo srečanje med papežem Frančiškom in ruskim patriarhom Kirilom, ki sta 12. februarja 2016 v Havani podpisala skupno izjavo. Odtlej dogodek vsako leto s srečanjem obeležita kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani, in metropolit Hilarion, vodja urada za zunanje odnose pri moskovskem patriarhatu. Doslej sta se srečala v Freiburgu, na Dunaju in v Moskvi, naslednje pa bo prihodnje leto v Rimu. Podobno si, sedaj že tradicionalno, obiske izmenjujeta delegacija carigrajskega patriarhata, ki se vsako leto 29. junija v Vatikanu udeleži slovesnosti za praznik sv. Petra in Pavla, ter vatikanska delegacija, ki na praznik sv. Andreja, 30. novembra, obišče Carigrad.

Potem ko je pravoslavna Cerkev v Ukrajini razglasila avtokefalnost, ki jo je priznal carigrajski patriarhat, so se v Moskvi odločili, da ne bodo sodelovali v pogovorih, ki jih bodo vodili carigrajski predstavniki. Umaknili so sodelovanje v mešani komisiji, ki ji predsedujeta kardinal Koch in nadškof Job de Telmessos, predstavnik carigrajskega patriarhata. Toda dialog med Katoliško cerkvijo in ruskim pravoslavjem se nadaljuje in ni le dvostranski, temveč se nanaša tudi na 14 Cerkva, ki so del mešane komisije.

Nadaljujejo se tudi srečanja katoliško-pravoslavne delovne teološke skupine, študentske izmenjave, kulturni dogodki, sodelovanje ruske Karitas s patriarhatom na socialnem področju, sodelovanje med ruskimi in katoliškimi univerzami, izmenjave s posameznimi škofovskimi konferencami, na primer v Italiji in Nemčiji, stiki z gibanji, kot so Bose, Taize, Sv. Egidij ter Občestvo in osvoboditev. Metropolit Hilarion bo tudi eden od govornikov 27. mednarodnega ekumenskega simpozija pravoslavne duhovnosti, ki ga septembra pripravlja skupnost Bose.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media