Papež Benedikt XVI. bo 18. februarja na svojem četrtem konzistoriju imenoval dvaindvajset novih kardinalov in tako kardinalski zbor povečal na »rekordno« število dvestoštirinajst kardinalov. V času konzistorija jih bo stopetindvajset mlajših od osemdeset let, to pa je meja, do katere imajo kardinali »volilno pravico« za volitve papeža.

In kdo so novi člani »senata« katoliške Cerkve? Iz vrst dostojanstvenikov, ki so v službi v vatikanski kuriji, prihajajo: dobri slovenski znanec, nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji, zdaj veliki duhovnik bazilike Marije Snežne v Rimu Santos Abril y Castello, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov Fernando Filoni, veliki penitenciar Manuel Monteiro de Castro, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in popotnikov Antonio Maria Veglio, predsednik vatikanske mestne uprave Guiseppe Bertello, predsednik Papeškega sveta za zakonodajna besedila Francesco Coccopalmerio, prefekt Kongregacije za redovnike Joao Braz de Aviz, veliki moster viteškega reda Božjega groba Edwin O'Brien, predsednik uprave premoženja Svetega sedeža Domenico Calcagno in predsednik prefekture za ekonomske zadeve Svetega sedeža Guiseppe Versaldi.

Med novimi kardinali, ki prihajajo »s terene«, torej iz krajevnih Cerkva po svetu, pa so tudi torontski nadškof Thomas Christopher Collins, praški nadškof Dominik Duka, utrechtski nadškof Willen Jacobus Eijk, firenški nadškof Guiseppe Betori, newyorški nadškof Timothy Dolan, berlinski nadškof Rainer Maria Woelki, hongkongški nadškof John Tong Hon, nadškof uniatske sirsko-malabarske Cerkve iz Indije George Alencherry.

Starejši od osemdeset let pa so štirje novi kardinali: Lucian Muresan, prvi človek romunske grško katoliške Cerkve, begijski teolog Julien Ries, svetovalec kongragacije za nauk vere z Malte Prosper Grech in nemški teolog, prav tako svetovalec kongregacije za nauk vere, Karl Josef Becker.

Na seznamu novih kardinalov je torej večina, kar šestnajst, Evropejcev, od tega sedem Italijanov. To dejstvo nekateri že presojajo kot napoved povečevanja možnosti, da bi bil naslednji papež po Poljaku in Nemcu spet Italijan.