Duhovno-literarni večer pesnice Stanke Mihelič: Tam, kjer so Zvezde najlepše
Duhovno-literarni večer pesnice Stanke Mihelič: Tam, kjer so Zvezde najlepše
Najprej, ker se je pesnica s to knjigo zahvalila Bogu, da je »dvignil moj pogled v nebo, na Svoje Nebo nad Brinovim gričem, tja, kjer svetijo Zvezde najlepše«.
S posebno željo pred podobo Vnebovzete: »Naj se naš pogled duše in srca dvigne k zlatim Svetim Zvezdam Marijine in Božje slave.« Kot se Stankin velikokrat od jutra do večera skozi okno njenega doma v Kotu pri Ribnici h cerkvi na Brinovem griču. V jutru na dan predstavitve pesniške zbirke se ji je pokazala v še posebej prelestni zlati meglici.
Lepoto Stankine upesnjene besede in duhovno veličino dogodka je že v pozdravni besedi številnim udeležencem predstavitve zbirke izrazil generalni minister Frančiškovega reda p. Marjan Čuden. Kako je ta večer »tu Slovenija najlepša, v tem prečudovitem stvarstvu, je to bolj molitveni dogodek kot literarni večer, molitveno-pesniško srečanje«. Pozneje je ponovil, kar je zapisal v uvodni besedi Stankine zbirke: »Pesniška zbirka Tam, kjer so Zvezde najlepše je en sam spev očaranosti nad Bogom.
To očaranost še posebej potrebujemo v našem času, v katerem je, kot pravi papež Frančišek, Bog postal tujec v lastni hiši./…/Stankine slavilne pesmi so v meni prebudile hvalnico, podobno tisti, ki jo je zapel sv. Frančišek Asiški./…/Dragi bralci Stankinih pesmi, želim vam, da tudi v vas njena izpovedna duhovna poezija prebudi hvalnico Bogu Najvišjemu, tako da bo tudi vaše srce postalo prostor, kjer so Zvezde najlepše.«
K temu je polno cerkev močno ganjenih pesničinih občudovalcev in občudovalk dvignilo recitiranje izbranih Stankinih pesmi s. Romane Kocjančič, Marjana Buniča, Stankine hčerke Katje Zakrajšek, petje noneta Vitra pod vodstvom zborovodkinje Bernarde Kogovšek, igranje na violinske citre Veronike Lavrič, nagovor sodražiškega podžupana Ernesta Pirnata in povezovalna beseda Mateje Trajbarič, v katero je strnila svetopisemske besede in izreke svetnikov ter znanih slovenskih in tujih modrecev iz pesniške zbirke.
Pesnica Stanka Mihelič je sama prebrala tri svoje pesmi, med njimi osrednjo pesem zbirke Tam, kjer so zvezde najlepše. V zahvalni besedi zaslužnim za zbirko, posebej možu Darku in njunim petim otrokom (Darku, Mitju, Katji, Mariji in Antonu), oblikovalki knjige akademski slikarki Stanislavi Slugi Pudobski in vsem nastopajočim je bralcem njenih pesmi – posvetila jih je Kristusu Kralju vesoljstva – zaželela, naj »se v Letu molitve 2024 in priprave na jubilejno Sveto leto 2025« kot »romarji upanja« duhovno pripravijo na ta pomemben jubilej.
Vse je še povabila k pogostitvi pod bližnjo večstoletno mogočno lipo.