Letos so bili dnevi posvečeni iskanju novih poti za župnijo prihodnosti, kar je bila osrednja tema srečanja. V ospredju so bili modeli povezovanja in prestrukturiranja župnij, ki jih je Cerkev v Sloveniji v preteklih letih že izvajala. Pri tem so nam s svojimi izkušnjami pomagali gostje iz treh slovenskih škofij, ki so že storili korake, ki nas v mariborski nadškofiji še čakajo.

Janko Rezar predstavil model združevanja župnij v Celju

Sklop pričevanj je otvoril g. Janko Rezar iz celjske škofije (voditelj PS CE), ki je predstavil njihov model prestrukturiranja župnij. V svoji predstavitvi je poudaril, kako so v celjski škofiji nekatere mestne župnije združili v eno veliko mestno župnijo, nekatere pa so povezali v to večjo župnijsko skupnost, da so tako vsaj delno odgovorili na izzive upada duhovnih poklicev in demografskih sprememb. Model, ki ga je predstavil Rezar, je nastajal desetletje in bil odgovor na iskanja mladih velenjskih duhovnikov, ki so že nekaj časa sodelovali in delali skupaj. Model, ki je bil predstavljen, je »model od spodaj«. Rezar je tudi poudaril pomembnost prilagajanja cerkvenih struktur sodobnim razmeram ter nas spodbudil k premisleku o novih oblikah pastoralnega delovanja.

»Model od zgoraj«: Povezovanje in ukinjanje župnij v koprski škofiji

V torek je gostoval g. Ervin Mozetič, voditelj Pastoralne službe koprske škofije. V svojem referatu je predstavil njihov model povezovanja in ukinjanja župnij, kjer so se v zadnjih letih srečevali s podobnimi izzivi. Njihov model povezovanja in ukinjanja majhnih župnij bi lahko imenovali »model od zgoraj«, saj je nastajal v pisarnah najvišjih inštanc in je bil izpeljan v sorazmerno kratkem času. Zelo pozitivno je bilo slišati, da je škof v celoti podpiral projekt. Mozetič je poudaril pogum narediti korak, ki je nujen.

Ervin Mozetič je predstavil model povezovanja in ukinjanja župnij. FOTO: Jure Sojč 

Popoldne so se duhovniki zbrali v manjših skupinah, kjer so skupaj premlevali predstavljene modele ter iz njih skušali izluščiti tiste elemente, ki bi bili najprimernejši za uporabo v mariborski nadškofiji.

Ljubljanska nadškofija: »Srednja pot« pri prestrukturiranju župnij

Sklop pričevanj je zaključil g. Igor Dolinšek, voditelj Pastoralne službe ljubljanske nadškofije, ki je predstavil njihov model prestrukturiranja župnij. Njihov pristop predstavlja "srednjo pot" med tistim, kar so izvedli v Velenju, in rešitvami, ki so bile uporabljene v koprski škofiji. Njegova predstavitev je bila za udeležence zelo pomembna, saj je ponudila pogled na bolj uravnotežen pristop k ukinjanju in povezovanju župnij.

Vsi trije dnevi so bili duhovno obogateni z obhajanjem skupne evharistije, pri kateri smo duhovniki in diakoni prosili za »Duha modrosti, resnice in miru, da bi z vsem spoznali, kaj je Božja volja,« kot smo molili v zadnji mašni prošnji.

Navdih za razprave in iskanje rešitev smo črpali iz besed papeža Frančiška, ki v dokumentu Navodilo Pastoralno spreobrnjenje župnijske skupnosti v službi misijonskega poslanstva Cerkve piše: »Da bi se pot Besede nadaljevala, je treba v krščanskih občestvih izpeljati določeno misijonarsko preobrazbo, ki bi bila sposobna spremeniti stvari tako, da bi navade, slogi, urniki in govorica ter vse cerkvene strukture postale struga – bolj kot za samoobrambo – primerna za evangelizacijo sodobnega sveta.«

Dnevi v Rogaški Slatini so lepa priložnost za globok premislek in izmenjavo izkušenj o prihodnosti župnij. (Jure Sojč)

Predstavitve gostov iz celjske, koprske in ljubljanske (nad)škofije so ponudile dragocene vpoglede in konkretne predloge, ki bodo v prihodnje pomembno vplivali na preoblikovanje pastoralnega delovanja v naši nadškofiji.

Duhovniški v kraju, kjer je bl. Slomšek preživel svoje zadnje trenutke

Duhovniški in diakonski dnevi potekajo v kraju, kjer je bl. Slomšek preživel pet dni z duhovniki svoje škofije na duhovnih vajah. To so bili zadnji dnevi njegovega zemeljskega življenja. Slomšek je takrat duhovnikom položil na srce besede, ki so veljavne še danes: »Zdaj sem 39 let duhovnik in 17 let škof. Kaj vse velikega se je v tem kratkem času zgodilo! Svet, naša domovina Avstrija in tudi naša škofija imajo povsem drugo lice! … Čutim silno potrebo, ljubljeni sobratje, da v teh dneh skupaj pregledamo to dobo 17 let, da bi se Bogu zahvalili za dobro, katero je bilo storjeno, a hkrati obžalovali pred Bogom, kar smo zanemarili, in sprejeli ustrezne sklepe za prihodnost …«

Tudi obraz naše nadškofije dobiva novo lice in kmalu bo treba sprejeti sklepe za prihodnost naših občestev.