Italijanska policija je v začetku tedna aretirala najbolj iskanega mafijskega šefa Mattea Messino Denara in tako po 30 letih zaključila lov na najbolj iskanega človeka v Italiji. Kot poroča spletni portal Crux, je prizor spominjal na filmsko uspešnico Francisa Forda Coppole iz leta 1972 z naslovom »Boter«: Denaro je bil ujet na begu, njegovo aretacijo pa so pozdravile tako civilne kot cerkvene oblasti.

Zloglasni mafijec je bil na begu že 30 let, povezan pa je z neštetimi ugrabitvami, umori in javnimi napadi. Minuli ponedeljek je bil aretiran na zasebni kliniki La Maddalena v Palermu, kjer se zdravi že več kot leto dni in je tokrat znova prišel na sklop kemoterapij.

»Poslednji sicilijanski boter«

Med najodmevnejšimi umori, s katerimi je bilo v preteklih letih povezano Denarovo ime, so umor mladega Giuseppeja Di Mattea, ki je bil leta 1993 ugrabljen pri 12 letih: leta 1996 so ga člani mafije ubili in njegovo telo raztopili v kislini; umor uglednih protimafijskih sodnikov Giovannija Falconeja in Paola Borsellina leta 1992; ter niz mafijskih terorističnih napadov leta 1993 v Milanu, Firencah in Rimu.

Letaki v spomin na umorjena protimafijska sodnika Giovannija Falconeja in Paola Borsellina, na katerih piše: »Niste ju ubili: njune ideje hodijo po naših nogah.« FOTO: Wikipedia

Kot spominjajo pri spletnem portalu Crux, je bil Denaro dolgoletni vodja sicilijanske mafije Cosa Nostra in je bil v odsotnosti, in absentia, obsojen na dosmrtno zaporno kazen, leta 1993 pa je bil uvrščen na seznam najbolj iskanih oseb v Italiji. Leta 2010 je revija Forbes Denara uvrstila na seznam desetih najbolj iskanih in najvplivnejših zločincev na svetu.

Po smrti drugih pomembnih mafijskih voditeljev v zadnjih letih je Denaro med mafijci veljal za »šefa vseh šefov« in imenovali so ga »poslednji sicilijanski boter«. Njegova aretacija zato velja za velik udarec za svet mafije in jo opisujejo kot zgodovinski korak v boju proti organiziranemu kriminalu. Pri Denarovi aretaciji je sodelovalo več kot sto pripadnikov italijanskih posebnih enot, čeprav naj bi se Denaro predal prostovoljno.

Cerkev pozdravlja prijetje zloglasnega mafijca

Denarovo aretacijo je pozdravila tudi italijanska Cerkev, ki so ji v preteklosti včasih očitali, da je molčala in celo mirno sprejemala mafijsko početje, v zadnjih desetletjih pa se vse odločneje opredeljuje proti mafiji.

Palermski nadškof Corrado Lorefice je v izjavi za javnost dejal, da je 30 let, kolikor je Denaro živel na skrivnem, »istih trideset let, ki so jih mesto Palermo in njegovi prebivalci namesto tega preživeli na poti svobode in dostojanstva, ko so z vso močjo zavrnili logiko nasilja in sprenevedanja ter kot skupnost prepričano sprejeli logiko novega delavnega in skupnega državljanskega duha«. Cerkveni dostojanstvenik je pohvalil prizadevanja mesta v zadnjih letih, da se oddalji od mafijske zapuščine, ter spomnil na vse žrtve mafijskega nasilja in jih označil za »mučence pravice in vere«.

Proti mafiji se borimo tudi za to, da bi nove generacije rasle z dvignjeno glavo.

Tudi škof Angelo Giurdanella iz škofije Mazara del Vallo na Siciliji je Denarovo aretacijo označil ne le za veliko zmago organov pregona, ampak tudi za »veliko zadoščenje za tiste, ki se vsak dan borijo za zakonitost« svojega delovanja. »Trideset let na begu je bilo tudi 30 let državljanskega udejstvovanja številnih moških in žensk, ki so zavrnili logiko nasilja,« je dejal nadškof Giurdanella in aretacijo označil kot opomnik na pomen izobraževanja, »saj se proti mafiji borimo tudi za to, da bi nove generacije rasle z dvignjeno glavo«.

Prijetje mafijskega šefa Denara. FOTO: Vatican Media

Škofijska komisija za boj proti mafiji

Škof Giuseppe Marciante, ki vodi sicilijansko škofijo Cefalù, je prav tako pohvalil oblasti in dejal, da je Denarova aretacija »izjemnega zgodovinskega pomena«, vendar opozarja, da boj proti mafiji še zdaleč ni končan. Če se je namreč Denaro lahko tako uspešno skrival celih trideset let, to pomeni, »da je mafija še vedno živa«.

Mafija se namreč »ukorenini« tam, kjer je brezposelnost, je po navedbah spletnega portala Crux pojasnil škof Marciante, in to predstavlja problem v večjem delu Sicilije. Da bi ta problem odpravili oziroma vsaj zmanjšali, je po škofovem mnenju potrebnih več državnih pobud, ki bi spodbujale priložnosti za pošteno delo.

Škofovska konferenca za južno pokrajino Kampanijo, kjer je organiziran kriminal prav tako razširjen, je nedavno napovedala ustanovitev posebne škofijske komisije, ki bo podpirala in usmerjala duhovnike, vključene v prizadevanja za boj proti mafiji, kar kaže na to, kako je mafijska dejavnost v Italiji še vedno močno navzoča.

Mafija se je danes razvila v mrežno organizacijo, ki lahko pomanjkanje posameznika nadomesti z močjo sistema.

»Mafije ni mogoče zreducirati na njihove šefe«

Po navedbah spletnega portala Crux so aretacijo kot zgodovinski dogodek pozdravili tudi vodje več uglednih organizacij, ki se borijo proti mafiji: duhovnik Luigi Ciotti, predsednik protimafijske organizacije Libera in eden najvidnejših predstavnikov v boju proti mafiji v državi, je dejal, da je Denarova aretacija »lepa in tolažilna novica« tako za oblasti, ki so ga preganjale, kot tudi za družine žrtev mafije.

Ciotti je sicer pohvalil prizadevanja policije, ob tem pa opozoril, kako je Italija tokrat »priča istim prizorom in odzivom kot pred tridesetimi leti: splošno navdušenje, soglasni aplavzi politikov, čestitke in izjave o 'velikem dnevu', 'zmagi zakonitosti' in podobno. Ciotti si ne želi, da bi pristojni ponovili napake, ki so se zgodile po prijetju dveh drugih velikih mafijskih šefov Riine in Provenzana. Mafije namreč »ni mogoče zreducirati na njihove šefe, to nikoli ni bilo mogoče, danes pa še toliko manj, saj se je razvila v mrežno organizacijo, ki lahko pomanjkanje posameznika nadomesti z močjo sistema«.

Messina Denaro je veljal za naslednika nekdanjih velikih šefov Cose Nostre, Salvatoreja »Tota« Riine in Bernarda Provenzana, ki sta umrla v zaporu v letih 2016 in 2017.

Denarova aretacija je znamenje upanja za vse, ki so ostali, in spodbuda, predvsem za Cerkev, da nadaljuje boj proti mafiji z vzgojo na področju dostojanstva in spoštovanja.

»Povabljeni smo k nadaljevanju boja proti mafiji«

Tudi duhovnik Marcello Cozzi, predsednik Študijskega in raziskovalnega centra za južne stvarnosti (Cestrim), ki se ukvarja s prikrajšanimi na običajno manj razvitem jugu Italije, se je zahvalil oblastem za njihovo delo, vendar je opozoril, da »mafija nima obraza samo ene osebe«. Njeno delovanje se ne bo ustavilo, zato smo »povabljeni k nadaljevanju tega boja, saj mafija obstaja in potrebujemo zavzetost vseh, da jo premagamo«, po navedbah spletnega portala Crux poziva oče Marcello.

Italijanski duhovnik Francesco Fiorino, ki je na Siciliji na območju zaplenjene mafijske posesti ustanovil Center pravičnih v Marsali, da bi pomagal tistim, ki so zaradi mafijskega nasilja izgubili sorodnike, pa je dejal, da je aretacija »odlična novica tako za celotno državo kot za Sicilijance, ki so se borili proti mafiji in se proti organiziranemu kriminalu borijo v vrstah socialnih in izobraževalnih dejavnosti«.

Oče Francesco je aretacije vesel, ker priča o tem, da »dobro naposled zmaga nad zlom«, vendar opozarja, da »to ni zmaga maščevanja, temveč pravičnosti«: »Kdor je uničil življenja in družine, mora odgovarjati pred človeško pravičnostjo. Denarova aretacija je znamenje upanja za vse, ki so ostali, in spodbuda, predvsem za Cerkev, da nadaljuje boj proti mafiji z vzgojo na področju dostojanstva in spoštovanja.«

Cerkev odločno nasprotuje obrednemu »priklanjanju« pred Marijinimi kipi v verskih procesijah, s katerim člani mafijskih združenj izkazujejo čast voditeljem posameznih mafijskih klanov pred njihovimi domovanji.

Tudi Vatikan z ukrepi proti delovanju mafije

O ostrejši obravnavi mafijske in drugih kriminalnih združb so že pred leti začeli razmišljati tudi v Vatikanu: leta 2017 so pripravili dokument, na podlagi katerega lahko pripadnost organiziranemu kriminalu samodejno vodi do izobčenja, torej izključenja iz dejavnega cerkvenega občestva.

Papež Frančišek je med obiskom v Kalabriji, pokrajini na jugu Italije, leta 2014 dejal, da so mafijci izobčeni iz cerkvenega občestva, čeprav v nasprotju s civilnim pravom mnogih držav pripadnost zločinski organizaciji po katoliškem cerkvenem pravu dotlej ni bila kaznivo dejanje, temveč so bili kaznovani le konkretni prestopki.

Leta 2020 pa je sveti oče podprl pobudo Mednarodne marijanske papeške akademije, s katero naj bi izkoreninili dvomljivo češčenje Božje Matere Marije med pripadniki mafijskih združenj. Pobudo je predlagala delovna skupina, v kateri so zbrani predstavniki Cerkve in policije, pa tudi drugi izvedenci, ki razvijajo strategije za boj proti mafijskim združenjem Cosa Nostra, 'Ndrangheta, Camorra in Sacra Corona. Omenjena delovna skupina si je prizadevala predvsem proti obrednemu »priklanjanju« pred Marijinimi kipi v verskih procesijah, s katerim so člani mafijskih združenj izkazovali čast voditeljem posameznih mafijskih klanov pred njihovimi domovanji.

Don Pino Puglisi je v svojih pridigah odločno govoril proti mafiji in ob tem po imenu navajal krajevne mafijske voditelje.

Blaženi borec proti mafiji

25. maja 2013 je bil v Palermu za blaženega razglašen priljubljeni duhovnik don Pino Puglisi, ki ga je ubila mafija. Mafijci so se znesli nad njim ne glede na to, da ni bil politik, niti sodnik ali policist.

Duhovnik se je ukvarjal predvsem z mladimi, da ne bi zapadli v drogo in organizirani kriminal, v svojih pridigah pa je odločno govoril proti mafiji in ob tem po imenu navajal krajevne mafijske voditelje. Po zgledu Puglisijevega dela so na Siciliji ustanovili več socialnih ustanov za pomoč mladim, ki so poimenovane po blaženem duhovniku.

Decembra 2020 pa je papež Frančišek priznal mučeništvo borca proti mafiji, italijanskega sodnika Rosaria Livatina, ki ga je mafija umorila leta 1990 na Siciliji. 38-letnega Livatina, gorečega katoličana, so 21. septembra 1990 pri Agrigentu ustrelili štirje morilci Stidde, mafiji podobne kriminalne organizacije na jugu Sicilije.