Srečanja, ki potekajo pod geslom »Gospod, nauči nas moliti«, so v prvem delu teoretična, v drugem pa praktična, s poudarkom na konkretnih oblikah molitve. Ob 19. uri pa sledi sveta maša.

Stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru. FOTO: Domen Permozer 

Slavilna in zahvalna molitev

V torek, 17. septembra, so se v mariborski stolnici zbrali verniki, ki so prisluhnili gostu večera, duhovniku Vladu Bizjaku iz Celja. Njegova tema je bila slavilna in zahvalna molitev, skozi kateri je predstavil globlji pomen slavljenja Boga kot način življenja. Predavanja se je udeležil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Duhovnik Vlado Bizjak. FOTO: Domen Permozer 

»Slavljenje ni samo molitev, ampak življenjska drža,« je pojasnil Bizjak. »Če nimamo te življenjske drže, bomo težko molili na način, da bi Boga slavili. Če je naša življenjska drža nenehno pritoževanje in črnogledost, bo slavljenje skoraj nemogoče.«

Slavljenje so očala, s katerimi gledamo na svet. (Vlado Bizjak)

Duhovnik je poudaril, da je slavljenje kot očala, skozi katera kristjan gleda na svet. Po njegovih besedah lahko že zjutraj, ko se zbudimo, izberemo svoj pogled na nov dan: »Lahko rečemo: "Gospod, slavim te za nov dan!" ali pa: "Ojoj, spet nov in tečen dan". Gre za dva povsem različna načina, kako pristopamo k isti situaciji.«

»Slavljenje pomeni zaupati Bogu in mu prepustiti nadzor«

Med drugim je Bizjak poudaril, da je Bog izvor vsega in da ga lahko resnično slavimo le, če mu priznamo to mesto v naših življenjih. »Bog je prvi in tisti, ki vse vodi, ki ima vse v svojih rokah, ki izvršuje svoje načrte, tudi če se nam včasih zdi drugače,« je dejal. Slavljenje po njegovih besedah pomeni »dati Boga na prvo mesto, dati mu slavo in čast, ki mu pripadata«. Slavljenje tako ne sme biti obrnjeno k človeku, ampak k Bogu. Slaviti pomeni v duhu se preseliti v Božjo voljo.

Slavljenje in petje

Bizjak je izpostavil tudi trdno povezavo med slavljenjem in petjem. Spomnil je na besede svetega Avguština: 'Kadar zmanjka besed, človek začne vriskati in peti.' »To še posebej velja za slavilno molitev, ki je pogosto izražena v obliki pesmi. Zato je v Svetem pismu največ psalmov slavilnih,« je dodal Bizjak. Glasba in petje imata tako v slavljenju posebno mesto.

Telesna drža pri slavljenju

Prav tako je govoril o telesni drži pri slavilni molitvi, ki ima globok pomen. »Običajna drža pri slavilni molitvi je z dvignjenimi in razprtimi rokami. To nakazuje, da želimo Boga povzdigniti in ga postaviti na prvo mesto,« je pojasnil. Poleg tega je poudaril, da se pri slavljenju običajno stoji, kar izraža spoštovanje.

Glasbena spremljava Martine Ješovnik. FOTO: Domen Permozer 

Po razlagi so bili verniki povabljeni, da slavilno molitev preizkusijo tudi sami, skupaj z duhovnikom Bizjakom in ob glasbeni spremljavi Martine Ješovnik. Skupaj so zapeli več znanih slavilnih pesmi, med drugim Srce slavljenja, Naš Bog je mogočen Bog, Moj Jezus, rešitelj ter Pridi, Sveti Duh.

Izročite svoje rane Jezusu

Ob 19. uri je sledila sveta maša, ki jo je daroval Vlado Bizjak ob somaševanju Vinka Potočnika iz Maribora, navzoč je bil tudi bogoslovec Žiga Kreft. V pridigi je Bizjak izpostavil bolečino, ki jo doživlja mati ob izgubi otroka, kar je ena največjih človeških bolečin.

Podčrtal je, da je to bolečino izkusila tudi Mati Marija in da takšna globoka rana lahko celo zagreni človeka. Ob tem je izpostavil primer svetega Frančiška, ki je kljub prejetim ranam nadaljeval svojo pot v Jezusu. Bizjak je pridigo zaključil s sporočilom: »Tudi vi, bratje in sestre, če boste znali in zmogli Jezusu izročiti svoje rane, jih bo on na svoj način ozdravil.«