Duhovnik, ki prihaja iz južne Nemčije, je za avstrijski Kathpress pojasnil, da bi z vsakim namigom v tej smeri zaprl vrata celo svojim vernikom, saj je podpora ukrepom predsednika Vladimirja Putina med Rusi še vedno zelo visoka.

Seiffertova župnija obsega 80.000 kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo celotne Avstrije, v njej pa je vsaj uradno registriranih le 320 katoličanov.

Seiffertova župnija obsega 80.000 kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo celotne Avstrije, v njej pa je vsaj uradno registriranih le 320 katoličanov. Dejstvo, da tudi ta skupina večinsko podpira napad na Ukrajino, je po mnenju duhovnika posledica propagande ruske vlade. Ta specialno operacijo - v Rusiji je strogo prepovedano govoriti o »vojni« - prikazuje kot »osvoboditev zatirane Ukrajine izpod sovražnih sil«, pri čemer je za vojne zločine obtožena izključno ukrajinska stran.

Duhovniki se osredinjajo izključno na pastoralo

Kot dodatne dejavnike, ki to spodbujajo, Seiffert navaja miselnost, ki zavrača sleherno izpraševanje lastne vlade ali dvom vanjo, in razlago, ki jo Ruska pravoslavna cerkev oglašuje kot »sveto vojno proti dekadentnemu Zahodu, ki podpira ideologijo spola«. Slednje v Rusiji dojemajo kot »grožnjo lastni istovetnosti«, zato večina takšno miselnost zavrača.

Katoliška cerkev si prizadeva, da Rusi »miru« ne bi razumeli zgolj kot uspeha »specialne operacije«.

Zaradi teh pogojev se duhovniki vzdržujejo političnih komentarjev. Kot je v pogovoru pojasnil Seiffert, se sam trenutno popolnoma osredinja na pastoralo. V kontekstu svetovnega dogajanja je po njegovih besedah še posebej pomembno, da skupaj molimo za mir, ki je za rusko prebivalstvo resnično pomembna tema: »Mnogi zanj celo molijo in se postijo.« Katoliška cerkev si prizadeva, da Rusi »miru« ne bi razumeli zgolj kot uspeha »specialne operacije«.

Drugačno razumevanje ekumenizma

Duhovnik misijonar je v pogovoru za Kathpress izrazil precejšen dvom glede upanja, da bi obisk papeža Frančiška v Kazahstanu, ki meji na območje njegove župnije, predviden sredi letošnjega septembra, lahko kakor koli izboljšal dialog med krščanskimi Cerkvami v državah nekdanje Sovjetske zveze ali celo prispeval k miru v Ukrajini.

Pravoslavna cerkev Rusijo obravnava kot svoje kanonično ozemlje, primerljivo s tem, kar je Vatikan za Katoliško cerkev.

V Rusiji je dialog med pravoslavjem in Katoliško cerkvijo težaven ne le od februarja 2022, je opozoril Seiffert. Tudi »ekumenizem« pomeni nekaj povsem drugega kot na Zahodu, in sicer »da vsak počne svoje stvari in ne stopa drugemu na pot«. Na splošno Katoliške cerkve v Rusiji »ne prenašajo« najbolje, pojasnjuje duhovnik: »Pravoslavna cerkev bi verjetno raje videla, da bi katoličani odšli, saj Rusijo obravnava kot svoje kanonično ozemlje, primerljivo s tem, kar je Vatikan za Katoliško cerkev.«