Prašnikar mu je bil tudi novomašni pridigar. V svoj duhovni zveščič, poimenovan »Meni sveto in drago«, pa je Slomšek zapisal: »Novomašno daritev sem daroval presveti Trojici, v slavi B. D. Marije in vseh svetnikov, v Olimju 26. sep. 1824 od pol enajstih do pol dveh popoldne. Slava Večnemu, Zveličarju mojemu Jezusu! Ura – Jezus: – zlata. Jaz sem tvoj, ti si moj!«

FOTO: Jože Potrpin

Bogata tridnevnica

V počastitev visokega jubileja Slomškove nove maše, ki ga bodo obhajali v nedeljo, 15. septembra, se v Olimju pripravljajo z vsebinsko obogateno tridnevnico.

Drugega dne v duhovni pripravi, v petek, 13. septembra, so za vodilo izbrali Slomškov rek: »Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase,« in poglobili še z njegovim nasvetom: »Tri reči imej vedno pred očmi: oko Božje, ki vse vidi, uho Božje, ki vse sliši, in pa tiste bukve, v katere Bog vse tvoje dejanje piše. Samo enkrat na dan te tri reči prav pomisli in grešil ne boš.«

FOTO: Jože Potrpin

V župnijski in samostanski cerkvi Marijinega vnebovzetja so najprej pred Najsvetejšim molili rožni venec s Slomškom. Mašo zatem je ob somaševanju vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Sledil je Slomškov večer v pesmi in besedi iz Slomškove literarne zakladnice. Sodelovala sta domača pevska zbora, odrasli in otroški, pod vodstvom Marije Grilec, organist je bil Gregor Palovšnik, Slomškova besedila je bral gledališki igralec Pavle Ravnohrib, program je povezovala Jelka Jagrič.

FOTO: Jože Potrpin

Danes s temelji za jutri

Ob Slomškovi misli: »Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase,« je razmišljal tudi nadškof Cvikl v pridigi. Ob misli, ki je bila vzeta iz njegovega Pastirskega pisma vernikom ob nastopu škofovske službe leta 1846. Kot je poudaril, »Slomšek je bil vizionar, ki je gledal naprej – v prihodnost. Zavedal se je, da je preteklost za nami, je ne moremo več spremeniti, lahko pa se iz nje učimo. Kar imamo v svojih rokah, je sedanjost, in Slomšek je vedel, da danes polagamo temelje za jutri. Zato je tako poudarjal pomen vzgoje otrok in mladine. Bil je pozoren opazovalec, ki je hitro prepoznal težave, predvsem v družini in šoli.«

FOTO: Jože Potrpin

Celostna vzgoja

Nadškof je nato z več uporabnimi Slomškovimi priporočili osvetlil, kakšna naj bi bila vzgoja in poučevanje otrok in mladine. Med drugim je »učiteljem svetoval, da ni dovolj le učiti otroke gladko brati in čedno pisati, če ostanejo srca hudobna in robata. Za Slomška je bil ideal vzgoje: 'glava polna vednosti, srce pa polno čednosti.' Vzgoja mora biti celostna – ne zgolj usmerjena v razum in nabiranje znanja, ampak tudi v pridobivanje kreposti. Vzgojitelj mora biti več kot posrednik znanja, mora biti tudi vzgled vrednot, ki so potrebne za rast mladega človeka.«

Ljubezen do domovine

Še zlasti je Slomšek spodbujal tudi ljubezen do domovine. »Ta ljubezen je temelj, kjer se lahko združimo, ne glede na razlike – levi in desni, verni in neverni. Domovina je prostor, kjer lahko živimo vrednote, ki so nam jih posredovali starši, in kjer lahko uresničimo to, kar nam je položil Stvarnik.

FOTO: Jože Potrpin

Slomšek je poudarjal, da ne smemo biti zgolj nemi opazovalci razmer, ampak kvas in luč. S svojimi dejanji in osebnimi žrtvami lahko prispevamo k temu, da se v javnosti krepijo prave vrednote. Pravi: 'Kdor ljubi svojo domovino, se bo veselil vsega, kar jo vodi k napredku, in ga bo bolelo, ko jo zadene nesreča.'

Mnogi danes ostanejo pri lepih besedah, a Slomšek pravi, da bomo za domovino največ naredili, če bomo pošteno delali in živeli na domači zemlji. Tako bomo ustvarili okolje, v katerem bomo domovino sprejemali in čutili kot dobro mater.«

Z roko v roki

Po nadškofovih besedah se danes veliko govori o krizi mladih, a še bolj lahko govorimo o krizi vzgojiteljev, ki ne vedo, kako se približati mladim in se soočiti z njihovimi težavami. Tukaj je Slomškov rek še posebej na mestu: »Če hočeš druge vneti, moraš najprej sam goreti!«

Če hočeš druge vneti, moraš najprej sam goreti!

To velja za vse – starše, vzgojitelje, vse, ki spremljajo mlade na poti njihove rasti in zorenja. Otroci in mladi, ki so deležni celostne vzgoje, so naš up za boljše čase, saj bodo prav oni njihovi glavni oblikovalci. »Zato morajo različni vzgojitelji sodelovati. Slomšek pravi, da morajo 'šola, Cerkev in domača hiša hoditi z roko v roki.' Prosimo blaženega A. Martina Slomška, da bi imeli vedno pred očmi celosten pogled na človeka in da bi se zavedali, da lahko le skupaj – v vzgoji in izobraževanju – skrbimo za boljše čase.«