Domovina je pojem pripadnosti. Kdor ve, kam spada, je nositelj kulture in jezika, navad in praznovanj in udeleženec te omike ter njen gradnik, ustvarjalec. Narodna kultura sloni na izročilih, je pa tudi ustvarjalna, inovativna. Dograjuje preteklost z novostmi, ki jih nudijo sodobni tokovi kulturnega razvoja v narodu in okrog njega. Temu razvoju se ne izognejo tudi številčno veliko večje etnične skupine, kot je slovenski narod. Smo med manjšimi, vendar nismo kulturno nič manjši kot veliki narodi. Ponos nad svojo identiteto je normalno stanje duha, ki nam omogoča enakovrednost in s tem priznanje in naše mesto na mednarodni sceni. Nacionalizem je povsem nekaj drugega. Razbohoti se tam, kjer naše pravice porežejo mejo, kjer se začnejo pravice drugih.

Nacionalizem se razbohoti tam, kjer naše pravice porežejo mejo, kjer se začnejo pravice drugih.

Državnost ima v mednarodnem pravnem sistemu izjemno velik pomen. Kulturna etnija, narod, ki ima ta status, je razpoznaven na mednarodni sceni. Je enota med mnogimi enakimi, ki po mednarodnem pravu uživajo državno samostojnost in suverenost. Dokaz tega so tuja veleposlaništva v Sloveniji in naša v tujini. Če tega statusa ni, je veliko težje doseči priznanje pravic kulturne identitete na mednarodni preprogi.

Iz tega sledi, kako veliko dobrino smo prejeli z ustanovitvijo in mednarodnim priznanjem samostojnosti države Republike Slovenije. Ljudje, ki so nosili takrat odgovornost v politiki in bili stvarni in pogumni v državotvornih odločitvah za nas vse, zaslužijo naše priznanje in zahvalo. Vidik zgodovinske pomembnosti jim bo postavil spomenike, ne glede na politično barvo. Splošno narodno dobro je njihova največja zasluga. Danes vemo, da jim ni bilo lahko. Še bolj bodo vedele naslednje generacije narodno zavednih državljanov Slovenije, ki se bodo z zanosom kulturne identitete slovenstva ozirale v ta del zgodovine in povezale pridobitve z imeni ljudi, ki so opravili svojo osebno in narodno dolžnost.

Imeti rad slovenstvo, naš jezik in kulturo, pomeni imeti rad slovensko državo.

Dan državnosti, 25. junij, bo zapisan v slovenski zgodovini kot eden največjih dosežkov slovenske nacije in kulture. Ob tako izraženi narodni zavesti nekaterim zavre pamet in deležni bomo predsodkov nacionalističnega teženja. Pa ni tako. Miroljubni sogovorci v soočenju z vsakim drugim kulturnim in narodnim interesom vemo za meje. Kjer se krešejo interesi, pričakujemo predstavitev stališč, izmenjavo mnenj in dialog. Skupno iščemo rešitve, dogovore, uskladitve, katerim sledijo pravno veljavne meddržavne pogodbe.

Imeti rad slovenstvo, naš jezik in kulturo, pomeni imeti rad slovensko državo. Tu si ne delajmo nobenih pretvez. Zato je pomembno, da se slovenski državljani zunaj domovine udeležimo vseh volitev v Sloveniji in Evropski uniji.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (06/2024).