S tem so poslanci v zgodovino poslali preteklo obliko 39. člena, ki je vsebovala zgolj nekaj čez deset tipkanih vrstic in ga nadomestili s skoraj osmimi strani besedila, ki so ga v osnovi pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, nekaj dopolnil nanj pa so vložili tudi poslanci koalicije.

Da so spremembe zakona nujne, so se že v preteklih razpravah strinjale tako stranke koalicije kot opozicije, bistvo neskladja med njima pa je, ali bo spremenjeni 39. člen sploh omogočal upravljavljane epidemije.

Nad ukrepi bosta bedela tako stroka kot državni zbor

Po spremenjenem zakonu bo vlada tako dolžna, da ob razglasitvi epidemije oziroma ob nevarnosti hitrega širjenja nalezljivih bolezni ustanovi strokovno skupino pod vodstvom predstavnika epidemiološke stroke, poleg tega pa morajo v njej biti še predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne stroke ter strokovnjak, ki zdravi predvidljive zaplete bolezni in mikrobiolog. To skupino je vlada že imenovala včeraj.

Nad ukrepi parlamentarni nadzor

Ena od bistvenih novosti zakona je tudi ta, da bo morala o podaljšanju ukrepov prek trideset dni najprej glasovati strokovna skupina, nato pa še državni zbor.

Versko življenje in protesti so enako pomembni

Zakon pa je zanimiv tudi s stališča, da zelo slabo ščiti versko življenje. Po predlogu Pravne mreže za varstvo demokracije so namreč verski shodi glede zaščite izenačeni, kar pomeni, da bodo tako za proteste kot za verske obrede veljale enake omejitve.

Sluga: Zakon omejuje Vlado pri samovoljnem ukrepanju na počez

Kot je v svoji obrazložitvi povedala prvopodpisana pod vloženi zakonski predlog, poslanka GS Janja Sluga, predlagani zakon "omejuje Vlado pri samovoljnem ukrepanju na počez" in "vrača upravljanje z epidemijo nazaj v roke stroke."

Obenem zakon po njenem mnenju "zelo natančno določa, po kakšnem vrstnem redu se lahko sprejemajo ukrepi - ko prva faza najmilejših ukrepov ne zadostuje. Šele takrat se lahko pristopi k ostrejšim ukrepom, itn. V prvi fazi do veljavnosti 30 dni se Državni zbor z njimi seznani, ampak ko se ukrepi podaljšujejo, ko se zaostrujejo, ko se želi posegati globlje, takrat pa mora o tem glasovati ta Državni zbor."

Zakon je podprlo 49 poslancev, proti jih je bilo 20.

Horvat: Zakon v takšni obliki ni izvedljiv

Zakaj zakona ne bodo podprli, pa je v razpravi povzel poslanec NSi Jožef Horvat. Ta je v svoji razpravi poudaril, da zakon v delu, v katerem govori o nadzoru državnega zbora, ni izvedljiv. Ob tem za čas, ko bo šlo zares, napoveduje, "da bodo ukrepi sedanje Vlade praktično identični, kot so bili ukrepi naše Vlade, ker preprosto drugače ne gre."

Zakon naj bi bil po mnenju zakonodajno pravne službe tako sporen zlasti z ustavnim načelom delitve oblasti, na nekaterih mestih pa tudi neusklajen z dosedanjo pravno ureditvijo.

Predlagatelji so v razpravi sicer poudarili tudi, da zakon v trenutni obliki ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, ter ne uvaja nobenih prekrškovnih postopkov ali glob. Bi pa te glede na besedilo zakona določile kasneje, zgolj z uredbo Vlade.

Zakon je nazadnje podprlo 49 poslancev, proti jih je bilo 20.