Predlagateljem sklica seje, poslanski skupini opozicijske NSi, se zdi sporno, kako je Novinarsko častno razsodišče (NČR) nedavno, marca in aprila, v dveh primerih razsodilo, da sta urednica in voditeljica verske oddaje Obzorja duha na TV Slovenija s. Romana Kocjančič (več TUKAJ) in novinar Družine Rok Blažič (več TUKAJ) kršila kodeks novinarjev Slovenije. Blažič se je na tnalu znašel zaradi sklopa objavljenih prispevkov o spreminjanju spola (med mladimi), s. Romana pa zaradi prispevka »Ali sem res odveč?« o prelogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Predlagani sklepi

NSi je komisiji za peticije predlagala sprejetje treh sklepov: naj Vladi predlaga, da zaščiti svobodo in pluralnost medijev in uredniško neodvisnost v Sloveniji; naj Ministrstvu za kulturo predlaga, da pri pripravi predloga Zakona o medijih ustrezno dopolni ustavno sporne in škodljive člene; in naj Varuhu človekovih pravic predlaga, da posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v obeh zadevah, ki ju je obravnavalo NČR.

Vsi trije sklepi zavrnjeni

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je vse tri sklepe zavrnila – proti je v vseh treh primerih glasovalo 7 članov iz treh koalicijskih strank, za pa 6 članov iz opozicijskih NSi in SDS. V razpravi je iz vrst koalicije sodelovala izključno poslanka Levice Tatjana Greif, ki je zlasti prikimala predsednici NČR Tatjani Pirc, ki je ob koncu svoje razprave izrazila protest proti »seji, ki se v demokratični družbi ne bi smela zgoditi«, in jo nato nemudoma tudi zapustila.

Vse tri sklepe je podprlo po 6 poslancev, zavrnilo jih je po 7. FOTO: zajem zaslona

Zgovoren buren odziv

»Čustveno buren odziv predsednice NČR je še najbolj zgovoren. Ne vem, zakaj toliko nervoze in slabe volje, če smo odprli vprašanje pluralnosti in svobode medijev, ko pa je glavna naloga NČR zaščita svobode govora ter kakovostnega in odgovornega novinarstva,« se je na njen vihrav odhod odzval Janez Cigler Kralj. Ob njem so v razpravi sodelovali še poslanci SDS, Rado Gladek je denimo opozoril na dvojna merila, če izjavo dr. Erika Breclja (več TUKAJ) povzame s. Romana Kocjančič v Obzorjih duha ali pa če jo povzamejo drugi mediji, kot so to storili 24ur, Delo, Reporter in Slovenske novice.

Blažičevo pismo

Na sejo komisije sta bila povabljena tudi oba novinarja, ki jima je Novinarsko častno razsodišče očitalo kršenje kodeksa novinarjev Slovenije. Medtem ko je Kocjančičeva na seji razpravljala, je novinar Družine Rok Blažič zaradi službenih obveznosti opravičil svojo odsotnost, je pa že vnaprej napisal stališče, ki ga je na seji prebral predsednik komisije Jože Tanko (SDS).

Radikalna neradovednost

Rok Blažič je v svojem zapisu navedel besede nigerijskega pisatelja Chigozieja Obiome o »radikalni neradovednosti, ki v sebi skriva strah pred idejami«. Kot poudarja Družinin novinar, nas lahko drugačne ideje izzivajo v naših prepričanjih, razburijo ali celo ranijo, najraje se zato zapremo v svoj mehurček, kar je danes – ob algoritmih družbenih omrežij, polarizaciji mnenj in kulturnem boju – še toliko lažje in zato toliko nevarnejše.

Možna zdravila

»Eno od zdravil proti temu je, da se izpostavimo drugim idejam; drugo, da jih takoj ne predalčkamo v svoje vnaprej pripravljene kategorije; tretje, da poskušamo brati ali poslušati dobronamerno,« poudarja Blažič, ki je skušal enako storiti tudi s stališčem NČR – ga vzeti kot spodbudo, da svoje delo še izboljša, četudi se s sprejetimi sklepi ne strinja.

Potrjeni glavni poudarki

Obenem je izpostavil, da so po izidu »spornega« članka njegove glavne poudarke potrdili tudi izsledki Cass Report v Veliki Britaniji, razkritje sporočil internega foruma organizacije WPATH pa da je dodatno osvetlilo nevarnosti vmešavanja aktivizma v strokovne medicinske smernice in pokazalo na skrivanje neprijetnih dejstev o spremembi spola pri mladoletnih.

Nismo novinarji poklicani pisati o takih temah?

»V prvi vrsti gre torej za razpravo o škodljivosti ali koristnosti pristopa, ki se je uveljavil v številnih zahodnih državah, a ga tudi stroka vse bolj postavlja pod vprašaj. Gre tudi za legitimno vprašanje staršev, ki so zaupali zdravstvenemu sistemu, da bo v vsem sledil koristim njihovega otroka. Nismo novinarji poklicani pisati o takih temah?« se sprašuje Blažič.

Rok Blažič je novinar Družine in avtor člankov o spreminjanju spola. FOTO: Tomaž Rihtar

Razlike v pogledih na človeka in njegovo spolno identiteto

Po njegovem gre tudi za razlike v pogledih na človeka in njegovo spolno identiteto. V svojem primeru je želel predstaviti pogled na celovitost človeka v njegovi spolni določenosti, ki se ujema z duhovno tradicijo krščanstva, pa tudi z drugimi verskimi in filozofskimi tradicijami. »Kje naj tak pogled pride do izraza, če ne v katoliškem mediju, kot je Družina?« opozarja novinar.

Napačno ali negativno poročanje o krščanstvu

Kot kristjana ga večkrat prizadene napačno ali negativno poročanje o krščanstvu ali Katoliški cerkvi, ob čemer se vpraša, ali je v čem utemeljeno ali gre le za predsodek. Kot primer navede razsodbo NČR glede prispevka s. Romane Kocjančič o evtanaziji, kjer so nekateri izkazali nerazumevanje in predsodke o njenem redovnem poklicu. Včasih se zdi, da je zadaj zgolj škodoželjnost, kar lahko boli, ne pomeni pa še, da je treba koga odstraniti iz javne razprave, dodaja Blažič.

Medijska svoboda se začne v naših glavah

»Zato pozdravljam razpravo o medijski svobodi, zlasti glede tem, kjer ni širšega družbenega konsenza. Za demokracijo je bistveno priznavanje drugemu pravice do drugačnega mišljenja, odprta razprava pa je najhitrejša in najboljša pot do pravega napredovanja; v nasprotnem se znajdemo v 'ideološki kolonizaciji'. Navsezadnje pa se medijska svoboda ne začne v zakonodaji ne v razsodiščih ne v uredništvih. Začne se v naših glavah in v našem 'strahu pred idejami',« je zapis sklenil Rok Blažič.

Ne konec, temveč začetek

S. Romana Kocjančič pa je po lastnih besedah hvaležna, da je z oddajo, »ki ni konec, temveč začetek, da si prisluhnemo, poslušamo in slišimo«, odprla pravo razpravo o zakonskem predlogu. Ponovila je, da svoje delo opravlja profesionalno in etično, kakovostno in pošteno, zavezana resnici in po vesti. Tako je postopala tudi pri oddaji 17. septembra lani, v kateri, kot zagotavlja, ni storila ničesar, s čimer bi kršila novinarski kodeks, programske standarde ali druge dokumente RTV Slovenija.

Ni je strah

»Kot vedno sem tudi tokrat pristopala z dobrim namenom spoštovanja vseh povabljenih k sodelovanju, dostojanstva po vseh standardih, kodeksih, dokumentih in Ustavi, vključno z 39. in 41. členom,« je pojasnila s. Romana in dodala, da bo vedno zagovarjala človeka in njegovo svobodno odločitev ter da je ni strah. Tak način postopanja in obtožb, ki jih je deležna, po njenem ni pravilen in ne normalen za demokratično in svobodno Slovenijo.

Brecljevi izjavi

NČR je kot hudo obtožbo za predlagatelje zakona štela izjavi dr. Erika Breclja, a po prepričanju s. Romane huda obtožba ne more biti izjava, da nekdo zelo hitro pride do zdravnika, kar je po ustavi naša človekova pravica do zdravljenja. Huda obtožba tudi ne more biti javno izraženo stališče zdravnika, da bo v primeru uveljavitve predloga zakona o evtanaziji uveljavljal ustavno mu zagotovljen ugovor vesti, ki ga tudi predlagatelji v predlogu zakona izrecno prepovedujejo.

s. Romana Kocjančič je urednica in voditeljica Obzorij duha. FOTO: Tatjana Splichal

O zamolčanju informacij?

NČR Kocjančičevi očita tudi zamolčanje informacij, pomembnih za razumevanje tematike, saj da je v oddaji zavrnila branje dela pisnega prispevka predlagateljev zakona, ki je po presoji NČR vseboval pomembne informacije: »A po mojem prepričanju ne more biti pomemben vir informacij o predlogu zakona del pisnega prispevka, ki ga oddaji pošlje zunanja PR-služba predlagatelja in ki ga niti sami predlagatelji niso šteli za pomembnega, saj ga niso vključili v obrazložitev predloga zakona.«

Verodostojno razsodišče ne more ...

Prav tako po mnenju urednice in voditeljice oddaje Obzorja duha katero koli verodostojno razsodišče ne more hkrati osebe, ki v pripravo prispevka ni bila neposredno vključena, spoznati za kršiteljico kodeksa, ki iz prispevkov ne dopušča izpuščanja pomembnih informacij o predlogu zakona, hkrati pa osebe, ki je sporni prispevek neposredno pripravila, oprosti te iste zahteve kodeksa.

Želja izvajati nedopusten pritisk

»Zato na podlagi prejete razsodbe NČR, da sem kršila kodeks novinarjev Slovenije, ne morem priti do drugačnega zaključka, kot da članov razsodišča pri njihovi odločitvi niso vodile želje po zaščiti novinarske in uredniške svobode, temveč obratno: želja izvajati nedopusten pritisk nad novinarskim delom, pluralnostjo medijev, ki pomeni tudi sestavni del vladavine prava, in nad ustavno zagotovljeno svobodo govora,« je prepričana. Zato je NČR v njenih očeh izgubilo vso kredibilnost.

Mladinin članek

Se je pa pripravljena ponovno preizprašati o tem mnenju v drugačnih okoliščinah, želi namreč vnovič preveriti, ali bo NČR v obratni zadevi istih strank uporabilo enake kriterije presoje kot v njenem primeru. Nedavno je namreč Mladina objavila članek, v katerem je bila s. Romana od predlagateljev zakona dejansko deležna hudih obtožb, da krši načelo ločenosti med Cerkvijo in državo, ker naj ne bi bila pokorna posvetnemu uredniku verske oddaje, temveč verskim predstavnikom Katoliške cerkve.

Brez odziva Kocjančičeve

Avtor članka Luka Volk od Kocjančičeve ni pridobil odziva in je hkrati zamolčal pomembno informacijo, kdo od zaposlenih javnih uslužbencev na RTVS je v skladu s cerkvenim pravom dejansko obljubil doživljenjsko pokorščino svojim verskim predstojnikom in kdo ne.

Lakmusov papir

»Ker je v tem primeru torej novinar Mladine po navodilih predlagateljev novinarski kodeks kršil na enak način, kot so predlagatelji zakona očitali meni, bom z zanimanjem spremljala, ali bo NČR tudi v tem primeru uporabilo enake vatle in novinarja Mladine Luko Volka spoznalo za odgovornega kršitve novinarskega kodeksa. Odločitev razsodišča v tem primeru pa bo zame pomenila lakmusov papir za oceno njegove prihodnje profesionalne kredibilnosti,« je razpravo zaključila s. Romana Kocjančič.