Kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj, bodo prav naložbe spodbudile okrevanje gospodarstva po epidemiji in mu zagotovile odpornost. Za investicije je v prihodnjih dveh letih predvidenih približno 2,2 milijarde evrov, navaja STA.

Odhodki skoraj 14 milijard evrov

Celotni odhodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 13,94 milijarde evrov, v leta 2023 pa naj bi se znižali na 13,36 milijarde evrov. Letošnji odhodki bodo po zadnjih ocenah finančnega ministrstva znašali slabih 15 milijard evrov. Kar zadeva prihodkov, vlada v letu 2022 načrtuje priliv v višini 11,47 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,84 milijarde evrov. Monika Gregorčič iz vrst SMC je dejala: »Proračunski dokumenti odražajo ustrezno in zadovoljivo ravnotežje med razvojno-investicijsko naravnanostjo ter skrbjo za srednje- oz. dolgoročno javnofinančno stabilnost.«

Več evropskih sredstev

Po ministrovih besedah je rast sredstev za naložbe predvsem zaradi večjega obsega razpoložljivih evropskih sredstev, saj se zaključuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, Slovenija pa računa tudi na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Med investicijskimi projekti je minister izpostavil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, novo sodno stavbo in domove za starejše ter gradnje cest in železnic.

Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov, v letu 2023 pa na 647 evrov.

Postopno nižanje primanjkljaja

Proračunski primanjkljaj se bo po napovedih Širclja z letošnjih štirih milijard evrov prihodnje leta znižal na 2,47 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka BDP, leta 2023 pa na 1,52 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. Do načrtov so bili kritični v opoziciji: »Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022,« je v torek dejal Igor Peček iz LMŠ.

Proračuna s podporo DeSUS in SNS

Državni zbor je oba proračuna sprejel s 45 glasovi za, med katerimi so bili poleg glasov poslancev koalicije tudi glasovi poslancev DeSUS, SNS in narodnosti. Pred tem je med 90 vloženimi dopolnili k obema dokumentoma dovolj glasov dobilo 14 dopolnil, ki so skupaj vredni 51 milijonov evrov, poroča STA.