Letošnji odhodki državnega proračuna se povečujejo za približno 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov. Prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oziroma približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj.

Opozicija je kritična

»Predlog rebalansa ni niti razvojno naravnan, niti ni ciljno usmerjen,« je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Z njim se namreč sredstva za investicije zmanjšujejo, še posebej za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. »Na področju investicij ste resnično slabi gospodarji,« je opozorila in menila, da rebalans kljub zmanjšanju investicij ni varčevalen.

Poslanci bodo o njem glasovali jutri.

»Vsi v preteklosti sprejeti ukrepi so bili zagotovo sprejeti z dobrim namenom za pomoč gospodarstvu in ljudem,« je dejal Jernej Vrtovec (NSi). Ob tem je izrazil prepričanje, da bi v primeru, da spomladi ne bi bilo parlamentarnih volitev, vsaka vlada najpozneje v maju prilagodila proračun razmeram energetske krize, navaja STA.

Podpora s strani koalicije

V koaliciji menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. »Odgovarja na izzive časa, ki jih prinaša energetska kriza,« je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in dodal, da rebalans ne pozablja na tiste, ki so v tej državi najbolj ranljivi, ter jim namenja zadostna sredstva. Ob tem je zagotovil, da noben resor ne bo dobil manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo ključnih načrtovanih aktivnosti do konca leta.

V SD bodo po besedah Bojane Muršič rebalans soglasno podprli. Potreben je zaradi inflacije in splošne draginje, predvsem pa zato, ker je morala nova vlada v odhodkih upoštevati tudi več kot milijardo evrov izdatkov, ki jih prejšnja vlada ni vključila v proračun, je dejala.