Vladna novela temelji na dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sindikati javnega sektorja 13. oktobra. Ta predvideva, da se bodo plače s prvim oktobrom po celotni plačni lestvici dvignile za 4,5 odstotka. Obenem predvideva tudi izravnavo plačnih nesorazmerij, saj se bodo plače 1. aprila za en plačni razred povišale še vsem tistim, ki delajo izven področij zdravstva in socialnega varstva. Le tem so se namreč plače že povišale z dogovorom novembra lani.

Zakon ni bil povsem usklajen

Na ta področja v sindikatih načeloma niso imeli večjih pripomb. Tisto, kar jih je zmotilo pa ej, da se s 1. aprilom plačni lestvici dodaja nov, 66. plačni razred, obenem pa se odpravljajo tudi omejitve, po katerih so lahko javni uslužbenci dosegli največ 57. plačni razred.

Prav to je med njimi povzročilo tudi precej hude krvi. Odprava plačnega stropa je še posebej veliko ogorčenje povzročila v stranki Levica, zaradi česar so se kot koalicijska stranka glasovanja celo vzdržali. Njen poslanec Matej Tašner Vatovec pa je dogajanje komentiral z besedami, da je plačni strop odpravljen predvsem po meri zdravnikov, ki pa so v tem trenutku "v bistvu eni največjih prejemnikov izplačil v sistemu javnega sektorja". Obenem pa tretjina plačnih razredov ostaja pod vrednostjo minimalne plače, zaradi česar se jim bo povečalo doplačilo do te.

Toda ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je vztrajala, da je treba uresničiti tudi vse nerealizirane zaveze s sindikati iz preteklosti, del teh pa je tudi že sklenjeni sporazum z zdravniki iz leta 2016.

Novelo podprli tudi v NSi, v SDS vzdržani

Kljub nasprotovanju nekaterim določbam novele proti njej ni glasoval prav nihče od poslancev. V opozicijski NSi so vladno novelo podprli, saj menijo, da ta sledi cilju omilitve posledic draginje. V SDS pa bi si želeli predvsem večjega obsega sredstev za variabilni del plač, da bi bili lahko tisti, ki naredijo več, tudi bolje plačani. Med razpravo pa so omenili tudi skrb fiskalnega sveta, ali bo državna blagajna zdržala vse navedene izdatke.