Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.

O tem, ali zakon res prinaša večjo zaščito živali, katera določila so najbolj problematična ter o možnosti vložitve pobude za ustavno presojo smo se pogovarjali z vodjo Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti v Ljubljani, ki ga vodi dr. Ožbalt Podpečan, sicer tudi predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Ali predlagana novela zakona po vaši oceni res predstavlja večjo zaščito živali?

Novela prinaša predvsem veliko nejasnosti, pravnih nedorečenosti, neskladnosti z drugo veljavno zakonodajo, izpostavlja vprašanje ustavnosti posameznih členov in je v praksi neizvedljiva. Novela kot taka torej ne prinaša večje zaščite živali, ampak zaradi svoje neizvedljivosti škodi dosedanjim prizadevanjem za zaščito živali.

Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Ožbalt Podpečan. FOTO: Osebni arhiv

Katera določila so po vašem mnenju najbolj sporna oz. problematična?

O spornosti posameznih določil se je vsebinsko izrekla tako pravna stroka, s tem mislimo na mnenji Vladne službe za zakonodajo in Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, kakor tudi veterinarska in zootehnična stroka. V tem smo enotni. Sporni členi, ki ostajajo v noveli zakona so med drugim 1. odstavek 7. člena (kaj je premajhen prostor in kaj rekreacija?), 8. člen (ne definira, za katere živalske vrste rejnih živali velja: sporne so npr. ribe in brojlerji), celoten 9. člen (npr. nov uvaja institut, ki posega v neodvisnost odločanja inšpekcijskega organa, mnenje ZPS med drugimi je, da nevladnik ne more s pooblastili sodelovati v državnih postopkih). Nenavadno je tudi, da v zakonu niso predvidene finančne posledice, ampak se pavšalno navajajo finančni viri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zakon med drugim določa oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države. Obenem uvaja institut kvalificiranih prijaviteljev, ki naj bi odkrivali in prijavljali mučenje ter zanemarjenje živali in sodelovali v inšpekcijskih postopkih. Kako gledate na to določilo?

Posebno enoto uradnih veterinarjev pozdravljamo, če jo bo država seveda dodatno financirala. Glede instituta kvalificiranih prijaviteljev pa opozarjamo na kolizijo z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru in dejstvo, da so društva za zaščito živali, ki delujejo v javnem interesu, že sedaj dolžna opozarjati in prijavljati nepravilnosti ali celo sume kaznivih dejanj. Institut je nepotreben in zaradi potencialne ustavne spornosti ogroža implementacijo novele.

FOTO: Klara Kotnik

Pravite, da se pri noveli pojavlja vprašanje ustavnosti posameznih členov. Bo stroka torej zaradi teh členov vložila pobudo za ustavno presojo?

Vsi deležniki presojamo potencialnost izraženosti interesa pred Ustavnim sodiščem, da se bo lahko vložila kvalitetna zahteva ali pobuda za zadržanje in ustavno presojo novele.

Ali sprejeta novela zakona prinaša kakšne izboljšave oz. pozitivne premike na področju zaščite živali?

S svojo nedorečenostjo, pravno neusklajenostjo in neizvedljivostjo ter zaradi izključevanja stroke v procesu priprave in sprejemanja novela ne prispeva k izboljšavam in pozitivnim premikom na področju zaščite živali.