FOTO: Jože Potrpin

Stoto obletnico združitve so obeležili z različnimi prireditvami in osrednjo slovesnostjo, slovesno mašo in državno proslavo v Beltincih 17. avgusta 2019.

FOTO: Jože Potrpin

Somaševanje slovenskih škofov in škofov iz sosednjih držav, dveh kardinalov, več kot stotih duhovnikov ter v navzočnosti okrog šest tisoč vernikov in visokih gostov je vodil predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore, pridigal je soboški škof dr. Peter Štumpf.

Na začetku maše je zbrane nagovoril dekan in župnik Beltincev Boris Kučko. FOTO: Jože Potrpin

Osrednja slovesnost ob 105. obletnici je bila na predvečer praznika prav tako v Beltincih, v obnovljeni župnijski cerkvi sv. Ladislava. Slovesno mašo je ob somaševanju dekana in župnika Borisa Kučka, generalnega vikarja soboške škofije Lojzeta Kozarja ml. in več duhovnikov daroval škof dr. Peter Štumpf. 

Somaševanje je vodil soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. FOTO: Jože Potrpin

Med številnimi udeleženci slavja so bili tudi poslanec v državnem zboru Jožef Horvat, veleposlanik na Slovaškem dr. Stanko Raščan, državna svetnica Jasmina Opec Vöröš, beltinski župan Marko Virag in pomurski župani, svetniki in svetnice, člani krajevnih skupnosti in predstavniki družbenega življenja. Na koru so prepevali združeni župnijski pevski zbori, dirigiral je Gorazd Tivadar, na orglah je bil David Lukač. 

FOTO: Jože Potrpin

Po maši je sledila državna proslava na bližnjem grajskem dvorišču. Že popoldne pa je v Črenšovcih v okviru občinske proslave (s kulturnim programom) v Kleklovem letu in ob državnem prazniku predsednica RS Nataša Pirc Musar pred spomenik Jožefa Klekla st. položila venec, v Murski Soboti pa k spomeniku, ki so ga odkrili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V dvorani župnijskega doma Črenšovci pa je na ogled tudi razstava o Kleklu st.

Fotogalerija Jožeta Potrpina iz Črenšovcev:

FOTO: Jože Potrpin

Zahvala Bogu in Mariji

Na začetku maše je zbrane nagovoril dekan in župnik Beltincev Boris Kučko. »'Mi ura je zašepetala' smo slovesno in veličastno zapeli danes ob vstopu v našo župnijsko cerkev. Lahko bi sklepali tudi podobno, da je pred več kot 105 leti šepetala božja mati Marija na uho večnega Boga. Šepetala je prošnjo za prekmurski narod. Da bi bil povezan z brati in sestrami enega naroda. Nič čudnega, da se je zgodilo ravno dva dni po največjem Marijinem prazniku. Da smo bili Prekmurci združeni z matičnim narodom, Bogu in božji Materi Mariji dajemo danes zahvalo. Da živimo in znamo med seboj živeti kot bratje in sestre. Kot otroci nebeške matere Marije. Hkrati pa prosimo, da bi Bog blagoslavljal našo domovino.«

FOTO: Jože Potrpin

Drug z drugim

Škof Štumpf je v slavnostni pridigi najprej spomnil na pojem in dejstvo domovine. Kot je dejal, »Bog nas ni ustvaril kot posameznike, ločene drug od drugega, ampak kot ljudi, ki živijo z odnosi – z njim in drug z drugim. Zato smo del ljudstva, ker potrebujemo druge. Gre za pojem domovine, kjer smo začeli živeti in rasti v družini očeta in matere.

Med številnimi udeleženci slavja so bili tudi poslanec v državnem zboru Jožef Horvat, veleposlanik na Slovaškem dr. Stanko Raščan, državna svetnica Jasmina Opec Freš, beltinski župan Marko Virag in pomurski župani, svetniki in svetnice ... FOTO: Jože Potrpin

Domovina pomeni hkrati očetovstvo in materinstvo. Se pravi, da v družini med seboj gojimo in spoštujemo življenje in tako skrbimo za svoj obstoj in napredek. Domovina smo ljudje, ki imamo skupne vrednote in negujemo odnose pravičnosti in solidarnosti. Materni jezik nas ohranja, kultura nas poživlja, vera pa nas oblikuje kot ljudstvo, ki se prepozna kot narod. Samo v svoji domovini lahko narod ponudi državi dobro in pravo vsebino.«

Škof Štumpf pri rokovanju z uglednimi gosti. FOTO: Jože Potrpin

Prekmurski velikan

Zatem je škof v ospredje svojega razmišljanja postavil prekmurskega velikana, duhovnika in narodnega buditelja Jožefa Klekla st., letos obhajamo 150-letnico njegovega rojstva. »Zanj lahko rečemo, da je bil vsem vse. Bil je domačin v srcih mnogih ljudi. On je bil največji garač za prekmursko slovenstvo. V svojem Odgovoru na obtožbo leta 1941 prizna, da je Slovenec, ki ne izključuje tujih jezikov in narodov. Zavedal se je svoje jezikovne in narodne pripadnosti, ju nadvse spoštoval, vendar je v središče svoje osebe in delovanja postavil vero, ki jo je oznanjal tudi drugim v njihovem jeziku. Klekl je vedel, da Prekmurci ne bodo mogli obstati brez vere in jezika. Vera in jezik sestavljata narodnost prekmurskih Slovencev. Svoj boj za pravico do uporabe slovenskega jezika je navezoval izključno na službo veri.«

Obnovljena župnijska cerkev sv. Ladislava v Beltincih. FOTO: Jože Potrpin

Boril se je za svobodo vere, za učenje verouka in Svetega pisma, za branje nabožnih knjig in poslušanje pridig v maternem jeziku. Od vernikov druge narodnosti, ki jim je oznanjal, ni pričakoval, da se bodo oni naučili njegovega jezika. Klekl priznava, da mu vera prepoveduje dve stvari: sovražiti druge države in ne priznavati v novi državi pravic drugih državljanov.

FOTO: Jože Potrpin

Slovenski obraz

Škof Štumpf je v nadaljevanju spregovoril o vsebini združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105 leti. Ta je namreč pomenila željo večine naših prednikov, da bi prišli do slovenske vsebine. To je bila samo naravna posledica močne in zakoreninjene narodne identitete, ki je med predniki obstajala že stoletja prej.

FOTO: Jože Potrpin

»Na sebi so torej naši predniki prepoznavali slovenski obraz. In Klekl jih je zavezoval k dolžnosti, da se odslej s tem obrazom srečujejo tudi z Madžari, Hrvati, Nemci in drugimi narodi. Gre torej za veliko pestrost naše prekmurske pokrajine, v kateri sobivajo različnosti in tradicije, ki so naša značilnost, in nam ne smejo biti v breme. Zato je v Prekmurju zmeraj zelo dobrodošlo 'zdravo tekmovanje duha svobode'. V tem duhu smo zato Prekmurci vedno bili zelo dejavni in ustvarjalni. Vedno smo prihajali k skupnemu viru življenja, ki smo ga odkrili v evangeliju. Ljubezen je velikokrat preskočila jezikovne ovire in zato med nami živijo tudi jezikovno mešane družine. Ljubezen do duš je vedno pošiljala duhovnike tudi med vernike drugih jezikov.

Škof dr. Peter Štumpf: Za Jožefa Klekla st. lahko rečemo, da je bil vsem vse. Bil je domačin v srcih mnogih ljudi. On je bil največji garač za prekmursko slovenstvo. FOTO: Jože Potrpin

Na domači zemlji

Prekmurje je zaznamovano z močnimi moralnimi vrednotami, ki dišijo pa naši domači zemlji. Iz teh vrednot, ki dišijo po zemlji, je med nami pognalo gostoljubje, ki je vedno dozorevalo čudovite sadove. Obdelovanje naše domače zemlje nam je pomenilo sveto zavezo z Bogom stvarnikom. Boleč zaton prekmurskega kmeta zato tudi pomeni ukinjanje zaveze z Bogom. In zato je sedaj močno ranjena tudi prekmurska vernost,« je še posebej poudaril škof.

FOTO: Jože Potrpin

Kristjani pa smo posebne vrste bojevniki. Zmagujemo, ko smo poraženi. Naš poraz ni enak porazom na frontah tega sveta, ampak je umiranje s Kristusom, da bi z njim vstali v Svetem Duhu.

FOTO: Jože Potrpin

Svoj nagovor je škof Štumpf sklenil z besedami: »V veri in upanju na blagodejno Kristusovo bližino in pomoč vsem voščim polnost čudovitosti praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ne bojmo se sedanjosti in prihodnosti. Kristus je z nami. Pogum, vse ljudstvo v deželi (prim. Ag 2,4).«

Generalni vikar soboške škofije Lojze Kozar ml. FOTO: Jože Potrpin