Margaret Thatcher je nekoč dejala, da vsaka ženska, ki je sposobna voditi ekonomijo gospodinjstva, zmore voditi tudi ekonomsko politiko države, v zadnji številki Slovenskega časa o ekonomiji države začenja prispevek Matej Kovač.

Mnogi primerjajo upravljanje gospodarskih družb z upravljanjem države. Če želijo pretiravati glede moči multinacionalnih korporacij, primerjajo prihodke korporacij z bruto družbenim proizvodom (BDP) držav in ugotavljajo, kako so države nebogljene v primerjavi z velikimi gospodarskimi družbami. Primerjava glede ekonomske moči šepa, saj bi bilo ustrezno primerjati BDP države z dodano vrednostjo gospodarske družbe in ne z njenimi prihodki. Po tem merilu se Slovenija brez težav uvrsti med petdeset največjih svetovnih gospodarskih družb.

V primerjavi z gospodinjstvom ali podjetjem je ekonomija države podvržena manj zahtevnim omejitvam. Država lahko legalno in legitimno uporablja prisilo. Oblastniki lahko z neprimerno ekonomsko politiko pahnejo državo v bankrot (to pomeni, da država ne zmore več izpolnjevati svojih dolžniških obveznosti), ampak država se po bankrotu v večini primerov spet postavi na noge. Državljani sicer uživajo nižji življenjski standard, kot so ga pred bankrotom, poslovanje podjetij je nekaj časa oteženo, upniki odpišejo del dolga, a država in njeno premoženje ne končata na dražbi, kot se to zgodi v primeru bankrota podjetja ali osebnega stečaja. Grčija je bila v zadnjih dveh stoletjih plačilno nesposobna (v bankrotu) šestkrat, Avstro-Ogrska v devetnajstem stoletju štirikrat, Argentina po drugi svetovni vojni petkrat (nazadnje leta 2001), kronisti bankrotov držav pa tudi prestrukturiranje jugoslovanskega zunanjega dolga leta 1983 beležijo kot bankrot.

Zakaj posojilodajalci v podobnih okoliščinah raje posojajo denar državam kot pa podjetjem in posameznikom? Zato, ker državam denarja ni potrebno zaslužiti na trgu, ampak ga pridobijo z davki in s prodajo naravnih bogastev. Vendar takrat, ko viri prihodkov ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov države, ekonomski problemi države postanejo zelo podobni ekonomskim problemom zadolženega podjetja ali gospodinjstva z negativnim denarnim tokom.

Celoten prispevek Mateja Kovača:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/03AC48D83094C5A5C1257B58003BFD90?OpenDocument


Foto: Oton Naglost