Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Držala sem ga za roko, ko je odšel pet v nebesa

Karlo Smodiš
Za vas piše:
Karlo Smodiš
Objava: 10. 02. 2023 / 11:25
Oznake: Iz življenja, Vera
Čas branja: 9 minut
Nazadnje Posodobljeno: 11.02.2023 / 18:41
Držala sem ga za roko, ko je odšel pet v nebesa
Irena in Gusti s hčerko Gabrijelo in sinom Martinom. FOTO: Družinski arhiv

Držala sem ga za roko, ko je odšel pet v nebesa

Gusti je želel čim večji del bolezni preživeti doma in doma tudi umreti. To je ena tistih zgodb, ki ne pusti ravnodušnega niti tistega, ki jo posluša in pozneje zapiše. Zgodb, ki jih piše življenje, včasih trdo, neizprosno in z vso brutalnostjo bolezni, za katero ni rešitve. Veliko ljudi v takih trenutkih ostane samih. Ob svetovnem dnevu bolnikov, ki ga obeležujemo 11. februarja, preberite ganljivo pričevanje o zemeljskem slovesu od bolnega moža in očeta.

Po domovih za ostarele in v bolnišnicah osebje ob obilici dela ne zmore najti časa za nudenje utehe, tolažbe in pomoči. V Splošni bolnišnici Murska Sobota deluje mobilna paliativna enota (tudi po drugih krajih v Sloveniji je organizirana), ki je na pomoč priskočila družini Gjerek iz Murske Sobote v času, ko se je njihov »dedi«, kot so klicali Gustija Györeka, spoprijel z zahrbtno boleznijo. Žena Irena in hčerka Gabrijela sta bili pripravljeni z našimi bralci podeliti del družinskega življenja, ki je bil žalosten zaradi slovesa dedija, a hkrati poln ljudi, ki so priskočili na pomoč v težki preizkušnji. Vsem, ki se bodo znašli v podobnem položaju, svetujeta, naj se ne bojijo poiskati pomoči in je tudi sprejeti.

Z roko v roki na začetku in koncu

»Ko sva se 26. januarja leta 1964 z Gustijem poročila na Kobilju, v najini rojstni vasi, je bilo toliko snega, da se niti ven nisem videla,« je povedala Irena Gjerek, poročena z Avgustom Györekom. Priimka so na matičnem ur...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh