Družinski RadŽivim v Veržeju: Bog ne raz(d)vaja
Družinski RadŽivim v Veržeju: Bog ne raz(d)vaja
Program poteka že od leta 2016, ko so ga zasnovali zakonca Vida in Simon Črešnar ter Simon Potnik, župnik v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec, od koder izhaja cela »zbirka« programov RadŽivim. Z naraščanjem števila terminov se je voditeljska ekipa razširila, namen programa pa ostaja nespremenjen: okrepiti odnos med zakoncema ter družinam omogočiti kakovostno preživljanje skupnega časa ob raziskovanju Prlekije in Prekmurja.
Skozi vikend starše vodi aktualna tema, letos še posebej pereča: vzgoja. Starši so razmišljali o mnogih vprašanjih in dilemah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Kako se pogovarjati z otroki, kako doseči, da bi ubogali, kako kaznovati? So prestrogi, preveč popustljivi? Kaj bo iz njihovih otrok?
Voditelji so jih spodbujali, naj dileme vzamejo kot priložnosti na poligonu starševstva, kjer ne manjka vzponov in padcev. Toda njegov temelj je vedno dar življenja. To jim je bilo dano in svoje otroke imajo radi. Na otroke in vzgojo so pogledali s perspektive ljubezni in darov, ki jih daje Življenje.
Ob izbranem naslovu »Bog ne raz(d)vaja« so se poglobili po eni strani v razmislek o tem, kaj zanje sploh pomeni razvajanje, razvada, razvajenost, in kakšen odnos imajo oz. želijo imeti do razvad in razvajanja. Po drugi strani pa je iz prošenj za edinost med zakonci, ki so odmevale pri sveti maši, moč razbrati tudi sadove premišljevanja o rečeh, ki zakonce (pri vzgoji ali drugje) razdvajajo. Kot vsako leto, je program tudi tokrat obogatil izbrani gost. V nedeljo je temo vsebinsko zaokrožil Aleš Čerin, ki je staršem nadvse resno, a sproščeno in spodbudno na srce položil marsikatero resnico.
Več kot 40 otrok, od dojenčkov do najstnikov, je bilo zaupano skupini animatorjev z različnih koncev Slovenije, večinoma pa iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec. Imeli so obilo priložnosti za igro, ki so jih dodobra izkoristili.
Šestletni Metod rad prihaja prav zato, ker se rad igra, sedemletna Špela pa je dejala: »Veliko plezam in se igram štiri v vrsto.« Široki nasmehi so pričali o tem, da je bilo tudi zanje dobro poskrbljeno. V nedeljo popoldne so se družine razšle z obljubami, da se kmalu spet srečajo.
Še nekaj utrinkov v spodnji fotogaleriji.