Aliou Cisse je bil takrat novinec v angleškem nogometu in v obdobju pred družbenimi omrežji je trajalo nekaj časa, preden so se začele razkrivati vse grozote, piše spletni portal theathletic.com.

Aliou je prišel na trening kot običajno. Skoraj teden dni je opravljal svoje običajne naloge in prikrival vse notranje pretrese, ki jih je doživljal. Nadel si je nasmeh, ker je, kot je pojasnil pozneje, želel »ekipo zaščititi pred svojo duševno stisko«. Nato se je vkrcal na avtobus, ki je igralce moštva Birmingham City peljal na tekmo angleške prve lige v London. Pomerili so se z ekipo West Ham in zmagali z 2:1. Cisse je kljub vsemu odigral celotno tekmo.

Senegalski trener je v pomorski nesreči izgubil dvanajst članov svoje družine.

»Kar je storil tistega dne, nam veliko pove o človeku,« je prepričan Michael Johnson, eden od njegovih nekdanjih soigralcev. »Večina ljudi, tudi jaz, bi se raje vrnila domov in si vzela nekaj časa zase. Aliou pa je želel igrati. To kaže na izjemno moč in značaj posameznika.«

Teden dni prej je Aliou v svojem stanovanju na obrobju Birminghama gledal televizijo, ko so prišla prva poročila, da je ob obali Gambije potonil trajekt Le Joola. Naslednji dan, ko mu je zazvonil telefon, je izvedel, da je bilo na krovu dvanajst članov njegove družine, vključno s sestro, tetami, strici, nečaki in bratranci. Vsi so bili pogrešani.

Spomenik žrtvam tragične pomorske nesreče v senegalskem Ziguinchoru. FOTO: Wikipedia

Cisse je odložil telefon in, kot je priznal pozneje, ga je zajela panika. »Najtežje je bilo čakanje,« je dejal. »Poskušal sem najti koga na drugi strani, ki bi imel prave informacije. V nekem trenutku so ljudje govorili, da to ni res. Govorili so, da je ladja priplula. V tistih trenutkih zajameš sapo, nato pa ti čez pol ure rečejo: 'Ne, ne, ne, ni res, trajekt še vedno ni prispel'.«

Trajekt Le Joola, ki je bil v lasti vlade in je lahko sprejel 580 potnikov, je bil na poti iz Ziguinchora na jugu Senegala v prestolnico Dakar nevarno prenatrpan. Ladja je naletela na močan veter in razburkano morje. V nekaj minutah se je prevrnil, nato pa se je začel počasi potapljati. Od vseh ljudi na krovu - otrok brez vozovnic, žensk, ki so spale na lesenih tleh, in moških, ki so imeli na hrbtu vse svoje imetje - jih je preživelo le 64. Število smrtnih žrtev je bilo 1.863. To je bila ena najhujših nevojaških pomorskih nesreč v zgodovini, ki je terjala več žrtev kot Titanik leta 1912.

To je človek, ki ima resnično moč, pravo vodstvo in pristne vrednote.

Kljub temu je Cisse, takrat star 26 let, nekako našel moč, da je igral naprej. »Vse sem tiščal v sebi,« je pozneje dejal. »To je bil zelo zapleten in težak dan, toda moral sem ostati močan za svojo družino, ki me je potrebovala. Potrebovali so mojo navzočnost. Nisem si mogel privoščiti šibkosti.« To je človek, ki je Senegal doslej popeljal do prve šestnajsterice na svetovnem nogometnem prvenstvu, kjer se bo v nedeljo na stadionu Al Bayt v Dohi pomeril z Anglijo. »Zdi se mi povsem nestvarno, da je v tej nesreči izgubil toliko družinskih članov, potem pa je v nekaj dneh znova igral za svoj klub,« pravi Johnson.

»Ko se ozrem nazaj na to, kar je storil, si mislim: če si takšen kot človek in igralec, potem, za Božjo voljo, kakšen odnos boš prinesel s svojim vodenjem kot menedžer? Zato me ne preseneča, da se je tako dobro odrezal z ekipo Senegala. To je človek, ki ima resnično moč, pravo vodstvo in pristne vrednote. To, kar počne na svetovnem prizorišču, me ne preseneča, saj se spomnim, kaj je prispeval kot igralec in kako je tudi v zanj res mračnem času izstopal iz povprečja.«

Aliou Cisse. FOTO: Wikipedia

Aliou Cisse nikoli ni želel, da bi tragični dogodki 26. septembra 2002 opredeljevali njegovo življenje.

Cisse je bil kapetan, ki je Senegal leta 2002, nekaj mesecev pred tragedijo trajekta Le Joola, popeljal v prvi četrtfinale svetovnega prvenstva in v finale afriškega pokala narodov, v katerem je zgrešil odločilni zadetek v kazenskem streljanju proti Kamerunu. Lani je kot trener Senegala prvič po začetku turnirja leta 1957 osvojil naslov prvaka. Cisse pooseblja duh »Levov iz Terange«, senegalske nogometne reprezentance, z vsem hrupom in barvitostjo, ki so jo njihovi navijači prinesli na svetovno prvenstvo.

Aliou Cisse je človek, ki vzbuja spoštovanje in je med svojimi igralci spodbudil občutek povezanosti.

Vendar so številni njegovi igralci preprosto premladi, da bi vedeli, kako je njihovega vodjo prizadela tragedija, ki je v Senegalu privedla do uradne preiskave in vprašanj, ki so segla vse do vrha države. Igralci, ki vedo za tragedijo, lahko razumejo, kako je nesreča takšnih razsežnosti na nek način oblikovala Cisseja v človeka, kakršen je danes. Govorijo o možu, ki vzbuja spoštovanje in je med svojimi igralci spodbudil občutek povezanosti.

Senegalskega trenerja v veliki meri vidijo kot »šefa«, kar se ujema z Johnsonovimi spomini nanj: »zelo neposreden, včasih zelo odkrit … bil je vodja in je svoje odločitve vedno dobro utemeljil«. Po mnenju nekdanjih angleških kolegov se je znal spopasti s tem, kar je doživel, in še danes je v njem čutiti moč volje, ki sije iz njegovih oči.

Spominski trg v bližini kraja, kjer so se potniki vkrcali na trajekt Le Joola. FOTO: Wikipedia

V svojem bistvu pa je Aliou Cisse tudi zelo zaseben človek. Po nesreči Le Joole je dva tedna preživel v domovini in je igral na dobrodelni tekmi proti Nigeriji, s katero so zbirali denar za prizadete družine. Ko se je vrnil v Anglijo, so navijači Birminghama na njegovi prvi tekmi proti Manchester Cityju izobesili velikanski transparent s senegalsko zastavo. Vendar Cisseju ni bilo preprosto načeti tega vprašanja, ki so ga izpostavili njegovi soigralci. V klubu je bil le nekaj mesecev. Včasih je dajal vtis, da si želi le zmagovati na nogometnih tekmah - in to so vsi spoštovali.

Podobno je bilo tudi v zadnjih sedmih letih, ko Cisse vodi Senegal. Le občasno je pripravljen razpravljati o tragediji, v kateri so bili mrtvi - vključno z žalostno visokim številom otrok - ne le iz Senegala, ampak tudi iz Kameruna, Gvineje, Gane, Nigerije, Francije, Španije, Norveške, Belgije, Libanona, Švice in Nizozemske. Časnikarji se na splošno zavedajo, da bo to vedno težko vprašanje, in ga na tiskovnih konferencah običajno ne izpostavljajo.

Moja glavna spodbuda, da sem privolil v ta pogovor, je bila prav priložnost, da povem: mislimo na vas.

Kljub veliki bolečini je Cisse privolil v pogovor za BBC Africa za dokumentarni film Le Joola: afriški Titanik, ki je bil predvajan ob letošnji 20. obletnici tragedije. Kot je pojasnil, se je za pogovor odločil, ker je želel, da bi mlajše generacije vedele, kaj se je zgodilo - in da bi razumele svoje mesto v zgodovini njegove države in Afrike kot celote.

»Ne smemo pozabiti,« je dejal. »Spominjajmo se naših mrtvih in vseh družin, ki so bile zdesetkane, od očeta do vnukov. Pomembno je, da se jih spominjamo, da počastimo njihov spomin, da vemo, da jih ni tukaj, vendar še vedno mislimo nanje. To se mi zdi zelo pomembno. Pravzaprav je moja glavna spodbuda, da sem privolil v ta pogovor, prav priložnost, da povem: mislimo na vas.«