Nekatere župnije so odgovor na oba izziva prepoznale v programu družinske kateheze. Nastal je leta 2011 v župniji Domžale na pobudo sester Natalije in Jane Podjavoršek. V njej družinska in verska vzgoja nista več nekaj ločenega. Kaj sploh je družinska kateheza, kako se izvaja in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni zanjo?

Nobena skrivnost ni, da je družinsko življenje danes v krizi.

Namen družinske kateheze

Izraz »družinska kateheza« lahko pomeni dvoje: katehezo v družini, ki jo vodijo starši za otroke, ali pa program družinske kateheze na posameznih župnijah.

Namen obeh je isti, in sicer, da starši prevzamejo pobudo za versko vzgojo svojih otrok doma v družini, vključujejo pa se tudi v katehezo na župniji (družina družin). V tem župnijskem programu so katehisti še vedno izjemno pomembni, primarno odgovornost pa prevzamejo starši, kajti še tako odličen katehist ne more nadomestiti staršev, če odpovedo.

Namen je, da starši prevzamejo pobudo za versko vzgojo svojih otrok doma v družini.

Starši potrebujejo podporo širšega občestva oziroma župnije. V programu družinske kateheze se starši učijo poslušati drug drugega, pogovarjajo se o vsebinah vere. Učijo se, kako posredovati te vsebine otrokom, in to tudi izpeljejo, ko doma vodijo družinsko molitev, bogoslužje ali katehezo.

Vloga katehista v družinski katehezi

Starši brez podpore katehistov ne zmorejo začeti z družinsko katehezo. Katehist, ki vidi možnosti za družinsko katehezo v župniji, se mora o tem najprej pogovoriti z župnikom. Staršem se ob ustrezni priložnosti predstavi program družinske kateheze v župniji. Mogoče še niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi ta lahko zaživel. Vsekakor pa je vredno starše podpreti, opremiti in opogumiti, da v družini prevzamejo vlogo vzgojitelja v veri.

Za družinsko katehezo, ki jo starši vodijo doma, obstaja že precej konkretnih predlogov, kako npr. obhajamo določen praznik v družini, kako se doma pripravimo na posamezni liturgični čas, kaj pomenijo določeni simboli, katere molitve lahko molimo ob posebnih priložnostih, katere dejavnosti počnemo z otroki. Staršem vsako dejavnost razložimo in osmislimo, tako v verskem kot vzgojnem kontekstu.

Starši brez podpore katehistov ne zmorejo začeti z družinsko katehezo.

V programu družinske kateheze na župniji so izkušene katehistinje pomembne še posebej za prvo triado. V praksi je tako, da vedno sodeluje vsaj ena katehistinja. Katehisti z duhovnikom pripravljajo otroke na prejem zakramentov. Za vzpostavitev programa so ključna prva tri leta, da starši vidijo, kako voditi veroučna srečanja. Pozneje lahko prevzemajo vedno več verouka za otroke, ki so razdeljeni po triadah. Starši se izmenjujejo po sistemu kroženja.

Kaj ima družina od družinske kateheze?

Družina se uči odpirati Bogu, se pogovarjati o njem, izkušati njegovo prisotnost in zaupati v njegovo delovanje. Učijo se odpirati tudi drug drugemu, se spoznavati, poslušati, sprejemati, odpuščati, ljubiti … Družinska kateheza deluje povezovalno na družinske člane in med družinami. Vsi ponotranjijo izkušnjo, da je vera del vsakdanjega življenja in odnosov, ki jih živijo.

Družinska kateheza deluje povezovalno na družinske člane in med družinami.

Za starše je dobro, da vedno znova iščejo enotnost tudi v verski vzgoji otrok. Pri družinski katehezi v skupini staršev oba dobita oporo, usmeritev in potrditev. Vzgoja je preprostejša, ko so družine povezane med seboj. Res pa je, da se pri družinski katehezi od staršev zahteva nekoliko več časa in pobude. Njihov angažma otroci cenijo, saj dojamejo, da jim starši hočejo dobro in da je to, kar govorijo, življenjska resnica, ne le obravnavana snov, ki se jo morajo naučiti.

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (02/2023).