Pred kratkim smo na Družino prijeli prijazno pismo naše zveste bralke Marjuče Volf, in to napisano na roko. Le tu in tam se še zgodi, da pride na naš naslov pismo, izpisano z lepopisom, ki so se ga nekoč učili v šoli. Da je za nami že sedem desetletij izhajanja, pa potrjuje dejstvo, da se večina zaposlenih na Družini, če sploh kdo, ne spomni podlistka o balerini Herti. Sedaj beremo druge podlistke, ki so podobno pričakovani iz tedna v teden.

Veseli smo, da ob Družini vsi skupaj rastemo v zavzetem krščanskem življenju in oblikujemo prijazno družbo, ki upošteva vsakega posameznika, še posebej tiste na obrobju in ranljive. Kaj o Družini meni naša bralka Marjuča, pa preberimo v njenem pismu.

Spoštovano uredništvo!

Sem vaša stara naročnica verskega časopisa Družina. Že zdavnaj me je povozil čas, pisati znam samo ročno. Moja naglušnost pa mi jemlje sposobnost kontaktiranja. Ne morem ukrotiti svojih misli in svoje hvaležnosti, da jih ne bi ubesedila. Pred sede...