Izstreljevanje raket med Hezbolahom in izraelsko vojsko na obmejnem območju obeh držav je – ob pretežnem molku svetovnem medijev, usmerjenih pretežno v Gazo – nekaj vsakdanjega, skoraj ni dneva, da ne bi prešteli kakšne žrtve na tej in oni strani meje, a razmere bi se lahko močno zaostrile.

Pot, na katero je časnikarja Družine kot medijskega partnerja humanitarnega projekta povabila Jana Lampe, sodelavka Slovenske karitas, je predvidevala obisk drugih delov države, prestolnice, Bejrut, in severnih regij, zato potovanje ni povzročilo preveč sivih las. Morebitno vznemirjenje je poleg tega razpršila velika prijaznost in gostoljubnost predstavnikov Caritas Libanon. Ti dajejo vse od sebe, da pomagajo prebivalcem svetopisemske dežele, ki preživljajo težke trenutke.

Cerkev na libanonskem podeželju. FOTO: Marjan Pogačnik

70 odstotkov pod pragom revščine

Država z izjemnimi naravnimi danostmi, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi, kot sta morje in gore in ki je nekoč veljala za bližnjevzhodno Švico, trpi v primežu visoke, okoli 100-odstotne inflacije, neučinkovitih politik in nestabilnih razmer v soseščini. Mary Anashahoudian, vodja oddelka za socialo pri libanonski Caritas, ki naju je tako kot vsi po vrsti sprejela s posebno bližnjevzhodno srčnostjo, je povedala, da kar 70 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine.

Vodja oddelka za socialo pri libanonski Caritas Mary Anashahoudian. FOTO: Marjan Pogačnik

»Najtežje je, ker nekateri otroci ne hodijo v šolo, ker starši ne morejo plačati poti, potrebščin. Nekateri otroci so prisiljeni v delo in izkoriščeni, dekleta v zgodnje poroke. Številni otroci, ki hodijo v šolo, pa pridejo brez malice, ker starši nimajo denarja niti za hrano. Caritas Libanon zanje pripravlja šolske obroke. Opazijo, da nekateri ne pojedo te malice, zato da lahko nesejo mlajšim bratom in sestram domov, ali pa prosijo zanje za še en obrok. Vse to nas zelo boli …« je pripovedovala Mary.

V brezplačni ordinaciji Karitas. FOTO: Marjan Pogačnik

Izginjanje srednjega sloja

V Libanonu tako rekoč vsak pogovor nanese na gospodarsko krizo, ki je med drugim posledica hude finančne krize pred leti. Do finančnega kolapsa je prišlo leta 2019 po desetletjih korupcije in zapravljivega ravnanja vladajočih. Oblasti so onemogočile dvigovanje prihrankov z bančnih računov in še danes lahko Libanonci dvignejo le del nedavno prisluženega denarja, zato večina sprotne prihranke pretaplja v dolarje in jih hrani doma. Realna vrednost plač, še zlasti tistih v javnem sektorju, se zaradi inflacije drastično zmanjšuje. Nekateri zaslužijo po 150 ali 200 evrov, cene v trgovini pa so večinoma višje od slovenskih. Za libanonsko družbo to tako rekoč pomeni izginotje srednjega sloja, povedo na Caritas.

V čakalnici zdravstvenega centra Karitas v Bejrutu. FOTO: Marjan Pogačnik

Naenkrat zmanjka elektrike

Kot pojasni Gilbert Zouein, generalni sekretar Caritas Libanon, poleg gospodarske krize položaj v državi otežujejo še posledice velikanske eksplozije v pristanišču v Bejrutu avgusta 2020, ko je bilo več kot 200 smrtnih žrtev in za okoli 14 milijard evrov škode, posledice covida, več kot milijon beguncev iz Sirije, pomanjkanje zdravil in možnosti zdravstvenih storitev, pomanjkanje elektrike. Nenadnemu izpadu električnega toka se ne izogne nihče: med drugim smo mu bili priča sredi nakupovanja v velikem supermarketu …

Jana Lampe v pogovoru z Josephine, koordinatorko slovenske projekta. FOTO: Marjan Pogačnik

Pomoč iz Slovenije

Caritas Libanon letno pomaga okoli 500.000 prebivalcem v težavnem položaju ne glede na versko pripadnost (poleg 33 % kristjanov so tu še suniti (32 %), šiiti (31 %) in 4,5 odstotka druzov) – od pomoči s hrano in večnamenske denarne pomoči do pomoči pri zdravstveni oskrbi (Karitas ima nekaj svojih zdravstvenih centrov in tudi mobilne ambulante), zaščite žrtev pred nasiljem …

Zaradi revščine nekateri pridejo do zdravil s pomočjo Karitas. FOTO: Marjan Pogačnik

Vse to je mogoče ob pomoči številnih donatorjev iz tujine, med drugim tudi prek projekta Slovenske karitas z naslovom Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem zaradi spola, ki ga v okviru mednarodne pomoči med letoma 2023 in 2025 sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ta prispeva največji delež, na pomoč poleg tega priskočijo zasebna podjetja (Sanolabor, Simps's, cargo-partner, Metropolitana), sredstva pa zbira tudi Zdravniška zbornica Slovenije za humanitarno pošiljko, ki jo bo Slovenska karitas odposlala v Libanon v juliju 2024. Poleg medicinsko-sanitetnega materiala se zbirajo tudi šolske potrebščine za otroke ter higienske potrebščine za otroke in ženske ter topla oblačila.

Zemljevid zdravstvenih postaj Karitas. FOTO: Marjan Pogačnik

Pretresljive izpovedi žensk

Poseben poudarek pri slovenskem projektu je namenjen opolnomočenju ranljivih žensk. Zanje libanonske sodelavke Karitas pripravljajo enkratna srečanja oziroma uvodne delavnice ozaveščanja preventive pred nasiljem, stresom v skupini okoli deset do petnajst udeleženk.

Gostiteljica delavnice za ženske (desno) s predstavnicami Karitas. FOTO: Marjan Pogačnik

Na prvi od šestih delavnic za ženske. FOTO: Marjan Pogačnik

Imajo pa tudi možnost obiskovanja šest takšnih zapovrstnih srečanj za psihosocialno podporo ženskam na različnih lokacijah v Libanonu. »V teh kriznih časih doživljam veliko stresa. Ne najdem službe, mož dela priložnostno. Težko je kupiti hrano, plačati otrokom šolanje. Te delavnice nam veliko pomenijo, da se lahko sprostimo, se medsebojno podpiramo in se lažje soočamo z vsakdanjimi stresom,« nam je terenskem obisku dejala ena izmed udeleženk.

Na delavnici za ženske. FOTO: Marjan Pogačnik

V Karitas pomagajo preko slovenskega projekta tudi ženskam, ki so doma žrtve nasilja, in potencialnim žrtvam. Z Jano Lampe sva bila priča trem pretresljivim izpovedim žensk o različnih oblikah trpinčenja, ki so ga ali ga še prestajajo. Poleg pogovora in denarne pomoči v višini 150 dolarjev ranljivim Libanonkam, žrtvam nasilja v Karitas omogočajo celostno oskrbo v varnih namestitvah in pomagajo pri osamosvajanju s plačilom najemnine stanovanja.

Žrtev domačega nasilja pripoveduje svojo izkušnjo. FOTO: Marjan Pogačnik

Pomagate lahko tudi vi. Darujte lahko prek TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Libanon , Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X, Sklic: 00 880. Lahko pošljete tudi SMS CLOVEK5 ali CLOVEK10 na 1919 in prispevate 5 oz. 10 evrov.

Več o pomoči in projektu Slovenske karitas v Libanonu boste lahko prebrali v eni prihodnjih številk tednika Družina.