Pritožnik Tim Prezelj se je na NČR obrnil zaradi intervjuja s p. Silvom Šinkovcem Mnogi mladi se v telesu ne počutijo dobro in prispevka Spol: izbira ali danost? avtorja Roka Blažiča, ki skupaj z uvodnikom Svoboda, odprta za danost predstavljajo celoto, objavljeni pa so bili v osrednji temi in rubriki Aktualno na 2. in 3. strani 40. številke tednika Družina (8. oktobra 2023).

Mimogrede: razsodba je prišla domala istočasno z razsodbo v primeru »Srebrna nit proti s. Romani Kocjančič (Obzorja duha)«, o kateri smo pisali TUKAJ.

Očitki pritožnika

Pritožnik avtorju očita, da je »sicer kompleksna, multidisciplinarna tematika spola in spolne identitete v prispevku predstavljena enostransko in ni postavljena v kontekst«, da njegovi sogovorniki niso priznani strokovnjaki z obravnavanega področja in da avtor drugim stranem in pogledom ni dal možnosti predstavitve stališč in da se, skupaj z uredništvom, od trditev sogovornikov ni ustrezno distanciral.

Blažič: Neutemeljeni očitki

Družinin novinar Rok Blažič je očitke zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da se zaveda kompleksnosti tematike, ki jo je na omejenem prostoru težko celostno predstaviti. »Ne pri sogovornikih in ne pri meni ne gre za negativen odnos do oseb, ampak za kritičen pogled na določene prakse in prepričanja. Navsezadnje je iz odgovorov sogovornikov razvidna skrb za ranljivo skupino ljudi, to je za mlade v obdobju, ko se jim šele oblikuje spolna identiteta,« pojasnjuje Blažič.

Sklop prispevkov Roka Blažiča v lanski 40. številki tednika Družina. FOTO: M. P.

Temo je treba odpreti bolj odprto

Po njegovem je pri nas treba odpreti razpravo o tej temi, glede katere v slovenskem medijskem prostoru prevladuje samo en prikaz, medtem ko je v državah, v katerih imajo že več izkušenj s spremembo spola pri mladih, tudi razprava veliko bolj odprta, zato ga veseli, da lahko vsaj na ta način odpremo dialog o teh pomembnih vprašanjih. »Če sem s prispevki kogar koli nenamerno prizadel, pa mi je iskreno žal,« dodaja Rok Blažič.

Pet Šinkovčevih izjav

Pritožnik Tim Prezelj je v pritožbi najprej nanizal pet izjav oziroma delov odgovorov p. Silva Šinkovca v intervjuju Mnogi mladi se v telesu ne počutijo dobro, s katerimi je po mnenju pritožnika novinar kršil več členov novinarskega kodeksa.

Po mnenju pritožnika je novinar s to izjavo prekršil 1. člen, ker ni preveril informacij in jih postavil v kontekst; 4. člen, ker je po njegovem novinar (ne)namerno zamolčal ključne informacije o tem, za katero literaturo gre, kaj je mišljeno z »jasno spolno identiteto«, kaj je zanj teorija spola in kako je prisotna v formalnem izobraževanju; 5. člen, ker naj bi moral novinar »vsaj opozoriti, da gre za osebno mnenje izpraševanca (Šinkovec), in se od njega distancirati«, in 20. člen, ker »neposredno in pavšalno napada snovalce kurikuluma in učitelje«. Po mnenju Prezlja je izjava diskriminatorna do spolnih manjšin, »ki so med vrsticami označene kot osebe brez jasne spolne identitete«.

Po mnenju pritožnika je izjava neresnična in škodljiva, nepreverjena in ni umeščena v kontekst. Po njegovem je novinar z zamolčanjem informacije, kako poteka obravnava pacientov s spolno diforijo, dopustil manipulacijo in zavajanje, saj so po njegovem ti podatki ključni za kritično presojo izjave sogovornika. Novinar bi, tako Prezelj, znova moral vsaj opozoriti, da gre za osebno mnenje izpraševanca, in se od njega vsaj formalno distancirati. Obenem po njegovem mnenju izjava žaljivo napada predstavnike medicinske stroke, posameznike s spolno disforijo in druge spolne manjšine.

Za ta del odgovora v intervjuju s Šinkovcem pritožnik trdi, da ga je razumeti kot napad na medicinsko stroko in interdisciplinarni konzilij za potrditev spolne identitete, kar je zanj nesprejemljivo, zlasti ker nihče od »plenilcev mladih« ni dobil priložnosti za predstavitev svojih stališč. Izjava je zanj neresnična in populistična manipulacija, obenem ni nikjer navedeno, kaj ima izpraševanec v mislih s plenilci, zasužnjevanjem in pohabo, zato bi moral po Prezljevem mnenju novinar to dodatno preveriti in navesti. Izjava po njegovem diskriminira tudi mlade, ki jim posredno jemlje integriteto in jih postavlja v položaj nemočnih ranljivih pasivnih bitij brez pravice do samostojnega odločanja o lastni usodi.

Pritožnik vidi kot problematično zlasti stališče Šinkovca, iz katerega je mogoče sklepati, da je spolna disforija zanj (vedno) posledica spolne zlorabe, kar je iz strokovnega stališča povsem nekorektno in neresnično. Dokaza za potrditev teh trditev ni dal niti izpraševanec niti novinar, nadaljuje pritožnik in doda, da izjava »na mizogin način prikaže spolno naravo človeka, ki je biološko dejstvo, kot nekaj, kar ljudem, predvsem mladim, povzroča trpljenje«.

Ta odlomek po mnenju Prezlja krši 1., 4. in 5. člen novinarskega kodeksa, češ da ni nikjer navedeno, kaj naj bi bila teorija spola, novinar pa da je (ne)namerno zamolčal ključne informacije o tem, kaj je (zanj) teorija spola.

Odziv p. dr. Silva Šinkovca:

Ljudje imamo različna mnenja, tudi strokovna, o mnogih stvareh. V demokratični družbi je prav, da se slišijo glasovi vseh v družbi. Zato sem hvaležen Roku Blažiču, da je temo osvetlil s strani, ki se v javnosti manj sliši. Navedbe pritožnika so na mnogih mestih tendenciozne, netočne. Zahtevan pristop pa bi pomenil, da bi moral vsak članek biti doktorska disertacija.

Spol: izbira ali danost?

V nadaljevanju je pritožnik izpostavil tudi nekaj odlomkov iz prispevka Spol: izbira ali danost?, in sicer »Pri 42 letih pa se je odločila za spremembo spola in postala transspolni moški Scott Newgent« in »Zaradi postopka transspolnega zdravljenja sem doživela medicinski zaplet za zapletom.«. Avtor po mnenju pritožnika manipulativno navaja zgolj osamljen primer, ostalim deležnikom pa ne da možnosti predstaviti svojih izkušenj. Prezelj Blažiču očita, da ni navedel, da so glede tega postopki v državah zelo različni, kot tudi ne okoliščin, ki so privedle do spremembe spola pri tej osebi. Obenem naj bi avtor po njegovem manipulativno diskriminiral predstavnike transspolne manjšine.

Ne moreš se roditi v napačnem telesu

Pritožnik navaja še izjavo Mojce Belcl Magdič: »Dejstvo je, da se ne moreš roditi v napačnem telesu in da je tvoja identiteta vezana na tvoje biološko telo. Ti si svoje telo. In mislim, da si vsak zasluži slišati resnico o sebi, posebej, če gre za nekoga, ki ga poznam.« Pritožnik izjavo vidi kot neresnično in zavajajoče kontekstualizirano, novinar pa po njegovem ni predstavil vseh informacij, pomembnih za kritično ovrednotenje te izjave, in je zamolčal mnenje stroke in rezultate študij. »Gre za popolno neresnico in osebno stališče gospe Belcl Magdič, ki se ne sklada z znanstvenimi podatki,« trdi Prezelj.

Odziv mag. Mojce Belcl Magdič:

Moja izjava »dejstvo je, da se ne moreš roditi v napačnem telesu in da je tvoja identiteta vezana na tvoje biološko telo« je želela potrditi, kar je splošno znano in kar tudi potrjuje znanost. Že leta 2016 sta psihiater dr. Paul R. McHugh in biostatistik in epidemiolog dr. Lawrence S. Mayer s skupino drugih raziskovalcev prečesala vse dotedanje študije in ugotovila, da hipoteza »moški ujet v ženskem telesu« ali »ženska ujeta v moškem telesu« ni podprta z znanstvenimi dokazi. Seveda obstajajo posamezniki, ki svoje telo občutijo kot tuje in se z njim ne morejo poistevetiti, kar je huda diagnoza. Vendar, kakor je povedal znani slovenski endokrinolog, dr. Urh Grošelj, so ti primeri izjemno redki. Še vedno za več kot 99 % ljudi velja, da se njihova spolna identiteta povsem ujema z njihovim biološkim spolom.

Mladim, ki so na poti odraščanja, raziskovanja, kdo so in kakšno je njihovo mesto v svetu, ni potrebno dodatno begati, ampak jim pomagati, da bi lažje sprejemali svoje telo in se veselili vsega, kar jim njihovo telo tudi omogoča. Vsem, ki pa občutijo spolno disforijo, mora biti omogočena individualna strokovna obravnava in veliko empatije, ki pa je mnogi mladi pacienti v ZDA, Veliki Britaniji in drugod, kakor so tudi pričali sami, niso prejeli.

Preberite tudi: "Mnogi mladi se v telesu ne počutijo dobro"

Sklep NČR

NČR je torej ugotovilo, da novinar Rok Blažič v intervjuju Mnogi mladi se v telesu ne počutijo dobro ni prekršil nobenega od členov kodeksa, kot mu je bilo očitano, v prispevku Spol: izbira ali danost? pa je razsodišče ugotovilo kršitve 1., 4. in 20. člena novinarskega kodeksa, ne pa tudi kršitve 5. člena.

Utemeljitev razsodišča

V obrazložitvi piše, da je Silvo Šinkovec v intervjuju predstavljal svoja mnenja in prepričanja, zato novinarju ni treba posebej opozarjati bralcev, da gre za osebno mnenje izpraševanca. Čeprav bi bralec, ki pričakuje celovito obravnavo tematike, pričakoval tudi kakšno podvprašanje, pojasnilo ali razlago, pa v odlomkih odgovorov, ki jih je izpostavil pritožnik, NČR ni našel kršitev kodeksa.

Odziv odgovornega urednika tednika Družina Boštjana Debevca:

Kar ne morem verjeti, da je NČR »obsodilo« kolega Blažiča! V zadnjih tednih in mesecih svetovni mediji objavljajo (do sedaj prikrita) poročila o tem, kako – dobesedno smrtno – nevarni so kemijsko-medicinski postopki spreminjanja spola. Zdravniki priznavajo, da se po posegih pri mladoletnikih pojavljajo primeri raka in hude duševne motnje. Na noge so skočile zdravstvene oblasti tudi v najbolj liberalnih državah. Prav o tem je kolega Blažič zelo korektno pisal v tedniku Družina. Ob vsem medijskem molku smo bili tako eden od redkih večjih medijev, ki smo si upali govoriti o nevarnostih in posledicah takšnih postopkov na otrocih in mladoletnih. In to naj bi bila po mnenju članov »častnega« razsodišča kršitev novinarskega kodeksa?

V svojem imenu in v imenu uredništva Družine izražam Roku Blažiču polno podporo. Zagotovo pa je to tudi spodbuda in obveza do naših bralcev, da bomo o nevarnostih spreminjanja spola še pisali.

Posploševanje?

V povezavi s prispevkom Spol: izbira ali danost? in začetno izpovedjo Scotta Newgenta je razsodišče ugotovilo kršitev 4. člena kodeksa, češ da novinar ni navedel vseh informacij za celovito predstavitev teme, hkrati pa je z enim izbranim primerom utemeljil stališče o osebah s spolno disforijo, posplošil njihov položaj in izkušnje in s tem diskriminiral predstavnike transspolne manjšine (20. člen kodeksa).

Zamolčano in enostransko?

Z navedeno izjavo Mojce Belcl Magdič naj bi novinar po mnenju NČR prekršil 1. člen kodeksa, saj da je »brez zadržkov navedel trditev in ni preverjal njene resničnosti«, in 4. člen, ker je temo predstavil enostransko, zamolčal mnenja številnih strokovnjakov in znanstvenikov z različnih področij ter rezultate študij, »s čimer je prikrajšal bralce za celovit prikaz in kritično presojo stališč«. Blažič je po mnenju NČR prekršil tudi 20. člen, saj »z enostranskim prikazovanjem teme in objavljanjem mnenj, ki so prikazana kot dejstva in trditve, diskriminira predstavnike transspolne manjšine, ki bi jo bilo treba v vsakem mediju, torej tudi v Družini, predstavljati celovito«.

Odziv Novinarskega častnega razsodišča:

Novinarsko častno razsodišče je v primeru Tim Prezelj proti Roku Blažiču, Družina, v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do svobode govora in Kodeksom novinarjev Slovenije izreklo svoje mnenje. Razsodišče se ni opredeljevalo glede transspolnosti ali spreminjanja spola, temveč le do v pritožbi navedenih sumov kršitev profesionalnih in etičnih norm, zapisanih v Kodeksu novinarjev Slovenije.

Argumente za svojo odločitev smo podrobno navedli v stališču; razsodišče svojih razsodb in stališč nikoli dodatno ne pojasnjuje in komentira. Z objavo odločitev razsodišča mediji prispevate k spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov v novinarstvu.

Razsodbe oziroma stališča, ki jih sprejme Novinarsko častno razsodišče, so formalno neobvezujoča. Avtorjem novinarskih prispevkov in njihovim urednikom je prepuščeno, ali se bodo z mnenjem razsodišča le seznanili ali pa bodo v njem prepoznali koristne napotke za bolj dosledno spoštovanje etičnih in profesionalnih novinarskih norm.

Rok Blažič odgovarja

Avtor uvodnika, prispevka in intervjuja Rok Blažič se je na pritožbo odzval, da obravnava tematike temelji na antropoloških izhodiščih, ki so sladna z uredniško politiko Družine, in je v tem smislu predstavljen pogled, ki drugje v medijskem prostoru ne pride do izraza. Sogovornike je izbral glede na izpostavljeni vidik tematike in skladno z uredniško politiko medija in se ne strinja s pritožnikovo navedbo, da nista strokovnjaka na tem področju. Blažič je prepričan, da je iz konteksta jasno, da gre pri izjavah sogovornikov za njuna mnenja, in dodaja, da intervju kot žanr predstavlja stališče sogovornika in ne izpraševalca.

Mnenja, drugačna od prevladujočih

»Družbenega konsenza pri tej tematiki še ni, težko bi govorili o 'splošni resnici', saj se je sprememba spola pri mladostnikih v večjem številu začela pojavljati šele nedavno in še ni ustrezno proučena, obenem ni dolgoročnih študij glede njenih posledic. Tudi o znanstvenem konsenzu glede tega vprašanja ne moremo govoriti,« pojasnjuje avtor, ki se mu zdi pomembno, da se v javnosti predstavi tudi mnenja, ki se razlikujejo od v javnem prostoru prevladujočih mnenj.

Preberite tudi: Spol: izbira ali danost?

Ne vzorčni, temveč eden od primerov

Blažič je po lastnem prepričanju celostno predstavil dvome, ki se pojavljajo glede spremembe spola pri mladih, vendar pa na omejenem prostoru ni bilo možno predstaviti celotnega področja spolne identitete ali teorije spola. V prispevku je osvetlil tudi trditve dr. Šinkovca o tržnih motivih, ki spremljajo pojav spremembe spola, glede šolskega sistema pa so se njegova opažanja nanašala na delavnice in izbirno literaturo in ne na formalni šolski kurikulum. Blažič zatrjuje, da ni zamolčal ključnih informacij o obravnavani temi, Scotta Newgenta denimo ne predstavlja kot »vzorčnega«, temveč kot enega od primerov. Da bi jih predstavil več, zaradi omejenega prostora ni bilo mogoče.

Slabonamerno branje mnenja dr. Šinkovca

S prispevkom je želel izpostaviti dvome, ki se pojavljajo glede spremembe spola pri mladih in so v slovenskem medijskem prostoru slabo predstavljeni. Novinar se ne strinja z oceno, da sta njegova prispevka diskriminatorna, sogovornika sta poudarila, da je izhodišče spoštovanje in sprejemanje vseh oseb, čeprav se ne strinjata z določenimi prepričanji ali praksami. »V pritožbi gre še za slabonamerno branje mnenja p. dr. Šinkovca, saj mu pripisuje, kar ni zapisano. Res uporablja močne izraze, a po mojem mnenju ni diskriminatoren,« kar velja tudi za izjavo mag. Mojce Belcl Magdič, »pri kateri ne gre le za osebno mnenje, ampak za stališče, utemeljeno v določeni antropološki usmeritvi.«