V soboto zvečer so družine z vsega sveta v dublinskem Croke Parku z navdušenjem sprejele papeža Frančiška. Kot poroča Radio Vatikan, se je praznik družin začel s pozdravom in molitvijo kardinala Kevina Farrella, prefekta Dikasterija za laike, družino in življenje, sledil pa je bogat program z glasbo in plesom ter pričevanja družin iz Indije, Kanade, Iraka, Irske in Burkine Faso. Večer je z nagovorom sklenil papež Frančišek, v katerem je poudaril, da so družine upanje Cerkve in sveta.

Sveti oče je v uvodu dejal, da so se v Dublinu zbrali na družinskem praznovanju zahvale Bogu kot ena sama družina v Kristusu, razširjena po vsem svetu. Cerkev je namreč družina Božjih otrok, ki deli veselje in žalost z vsemi svojimi člani. Poudaril je pomen krsta otrok, da tudi najmlajši čim prej postanejo del velike Božje družine.

Družina – svetilnik, ki izžareva veselje Božje ljubezni v svetu

Papež je zbranim pojasnil, kako je apostolsko spodbudo Radost ljubezni napisal z namenom, da bi nam pomagala prepoznati lepoto in pomen družine. Po Božji volji naj bi bila vsaka družina svetilnik, ki izžareva veselje Njegove ljubezni v svetu. Poklicanost v ljubezen in k svetosti ni namenjeno le nekaterim posameznikom, ampak je tiho navzoča v srcu vseh tistih družin, ki podarjajo ljubezen, odpuščanje in usmiljenje, ko je to potrebno. Evangelij družine je resnično veselje za svet, od trenutka, ko lahko v naših družinah najdemo Jezusa.

Frančišek je tudi na srečanju družin v Dublinu izpostavil pomen odpuščanja ter treh pomembnih besed, »oprosti«, »prosim« in »hvala«. To je še posebej pomembno v družinah, ki nikoli ne bi smele sprte leči k počitku. Popolna družina ne obstaja, toda če družina ni navajena na odpuščanje, postaja vedno bolj bolna in se postopoma zruši. Odpustiti pomeni podariti del sebe in ker Jezus vedno odpušča nam, zmoremo z močjo njegovega odpuščanja tudi mi odpuščati drugim, če resnično želimo. Ljubezen in vera v družini sta lahko vir moči in miru celo sredi nasilja in uničenja, ki ju povzročata vojna in preganjanje.

Družine so živi zakladi spomina

Družine so povsod poklicane še naprej rasti in stopati naprej, kljub težavam in omejenostim, prav tako, kot so to storile pretekle generacije. Naše družine so živi zakladi spomina, z otroki, ki tudi sami postanejo starši, potem stari starši … V družini prejmemo istovetnost, vrednote in vero. Družba, ki ne vrednoti starih staršev, je družba brez prihodnosti, saj ti predstavljajo zaklad izkušenj in modrosti za nove generacije.

Družine, upanje Cerkve in sveta

Papež je svoj sobotni nagovor zaključil z besedami, da so družine upanje Cerkve in sveta in na koncu zbrane povabil, naj skupaj zmolijo uradno molitev letošnjega svetovnega srečanja družin:

Bog, naš Oče,
smo bratje in sestre v Jezusu, tvojem Sinu,
ena sama družina, v Duhu tvoje ljubezni.
Blagoslovi nas vse z radostjo ljubezni.
Daj, da bomo potrpežljivi in prijazni,
ljubeznivi in velikodušni,
da bomo sprejemali pomoči potrebne.
Pomagaj nam živeti tvoje odpuščanje in tvoj mir.
Varuj vse družine s svojo ljubeznijo,
posebej tiste, za katere te zdaj prosimo.

(V tišini molimo za člane družine in druge osebe, ki so nam pri srcu, spomnimo se jih poimensko.)

Pomnoži našo vero,
utrdi naše upanje,
ohrani nas v svoji ljubezni,
daj, da bomo vedno hvaležni za dar življenja, ki ga delimo.
To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

Marija, naša mati in vodnica, prosi za nas.
Sveti Jožef, naš oče in varuh, prosi za nas.
Sveti Joahim in Ana, prosita za nas.
Sveta Ludvik in Zelia Martin, prosita za nas.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media