Evropska zveza združenj katoliških družin letos praznuje 20. obletnico ustanovitve. Njeni člani, predstavniki štirinajstih evropskih držav, so se včeraj srečali s papežem Frančiškom. Ta je v govoru dejal, da družine niso muzejski predmeti, pač pa se »po njih udejanja dar, vzajemno prizadevanje, velikodušna odprtost za otroke in tudi služenje družbi. Družine so kakor kvas, ki pomaga rasti bolj človeškemu in bratskemu svetu, kjer se nihče ne čuti zavrnjenega ali zapuščenega«.

Papež je dejal, da po lepoti in veselju vzajemne ljubezni družina lahko postane konkreten dar. Prizadevanja združenj katoliških družin izpostavljajo, da je največji zaveznik celostnega napredka družbe ravno podpiranje prisotnosti družin v družbenem tkivu. Še vedno je namreč res, da je družina »osnova družbe in ostaja najprimernejša struktura, ki osebam zagotavlja celostno dobro, potrebno za njihov trajnostni razvoj«. Povezanost vseh družinskih članov in njeno solidarno prizadevanje za celotno družbo sta zaveznika skupnega dobrega in miru, tudi v Evropi.

Družina je medosebni odnos v pravem smislu besede, v kolikor je »občestvo oseb«. Zakonski odnos, očetovstvo, materinstvo, otroci in bratstvo ter sestrstvo zagotavljajo, da je vsaka oseba vpeljana v človeško družino. Način, kako se živi te odnose, narekuje občestvo, ki pa je »gonilo prave humanizacije in evangelizacije«. Papež je zatrdil, da se še posebej danes vidi potreba po kulturi srečanja, kjer bi se vrednotilo povezanost razlik, vzajemnost in solidarnost med generacijami. »Ta družinski kapital je poklican, da prepoji gospodarske, družbene in politične odnose evropske celine«, je povedal Frančišek. Pripomnil je, da družinski slog, ki ga zagovarja tudi zveza, ni subjekt kakšne slučajne ideologije, ampak »sloni na neodtujljivem dostojanstvu osebe«. In na osnovi tega dostojanstva bo Evropa lahko zares postala družina narodov.

Papež je spregovoril tudi o različnih krizah, ki so trenutno navzoče v Evropi, vključno s krizo družine kot institucije. Spomnil je na konkretne politike v korist družine, ki jih podpira zveza. V teh pobudah mora po papeževem prepričanju prevladati »pozornost do spoštovanja in do dostojanstva vsake osebe«. V tem smislu je v kulturi srečanja vedno navzoča drža dialoga, kjer je poslušanje vedno nujno. »Vaš dialog naj vedno temelji na dejstvih, pričevanjih, izkušnjah in življenjskih slogih, ki pričujejo bolje od vaših govorov in pobud«, je dejal zbranim na avdienci.

Izpostavil je štiri vrste kriz, ki so v tem trenutku navzoče v Evropi: demografska, migracijska, zaposlitvena in vzgojna. »Te krize bi lahko našle pozitivna obzorja ravno v kulturi srečanja, kjer se povezujejo različni družbeni, gospodarski in politični akterji, da bi zastavili politike v korist družine.« Na vseh štirih področjih si člani zveze že prizadevajo dajati odgovore, ki so v skladu z družino, ko v njej vidijo vir in zaveznika za osebo in okolje. Njihovo delo je velikokrat povezano z zbujanjem konstruktivnega dialoga z različnimi akterji, ne da bi pri tem skrivali svojo krščansko istovetnost. Ravno ta istovetnost jim bo namreč vedno omogočala gledati onkraj navideznosti in trenutnosti.

Družina ne more ostati izolirana kakor neka monada, izstopiti mora iz sebe, potrebuje dialog in srečanje z drugimi. Le tako lahko da življenje združenosti, ki pa ni uniformna, temveč spodbuja napredek in skupno dobro. Družine veliko prejmejo od svojih prednikov, je dejal sveti oče, in predniki so trajen spomin, ki nas mora spodbujati, da v pripravljanje pobud o družinah in za družine polagamo modrost srca in ne samo tehnike. Oni so spomin, mlade generacije pa odgovornost, ki je pred nami. S to modrostjo se njihovo služenje svetosti življenja udejanja v zavezi med generacijami, udejanja se v služenju vsem, predvsem pa ljudem v stiski, s posebnimi potrebami, sirotam. Udejanja se v solidarnosti do migrantov, v potrpežljivi umetnosti vzgajanja, ki vidi vsakega mladega kot subjekt, vreden vse družinske ljubezni. Udejanja se v pravici do življenja prihajajočega otroka, ki še nima glasu, v dostojnem življenju ostarelih.

Delo, ki ga je treba opraviti, je obilno in kompleksno, je dodal papež Frančišek. Samo z okrepitvijo združenja in s spodbujanjem družin, da se mu pridružijo, bo naloga postala manj težka, kajti združenost pomeni moč. »Pogosto bo ravno vaša naloga, da postanete kvas, ki bo druge učil skupaj delati in spoštovati legitimne razlike in posebnosti.«

Ob koncu nagovora je papež zbrane spodbudil, naj ustvarjalno razvijajo nove metode in vire, da bi družina lahko izvajala tako v cerkvenem kot civilnem okolju svojo trojno nalogo: podpirala nove generacije, spremljala na življenjskih poteh in vodila v skladu z vrednotami in oporami pri hoji vsakega dne. To trojno poslanstvo je lahko tudi poseben prispevek same zveze, ki ga s svojim vsakodnevnim služenjem nudi družinam v Evropi.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)