Skozi besede psalmista, ki nam jih v teh povelikonočnih dneh ponuja bogoslužno branje, gledam na Družinin jubilej. Sedemdeset je doba polnosti. Sedemdesetletnik s ponosom gleda na sinove in hčere, na lastne dosežke in še bolj na dosežke svojih otrok. Z veseljem in upanjem spremlja vnuke, ki vstopajo v življenje. Vsak dan bolj se zaveda, kako je vse minljivo in krhko, zato hvaležno sebe in vse, kar mu je drago, izroča v Božje roke. »Delo naših rok, Gospod, blagoslavljaj!« zaključi psalmist. Samo z Božjim blagoslovom bo naše delo rodilo dober sad. Sad, ki daje življenje. Trajen sad, odporen na črve in rjo.

Zgodba Družine je zgodba neštetih slovenskih družin, ki so šle skozi razna obdobja življenja. Ne samo duhovniki, vsi njeni sodelavci smejo reči z Valentinom Vodnikom: »Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo.« Za seboj so pustili pesem, nesnovno utelešenje Duha. Ustanovitelji in sodelavci Družine niso ustvarjalci snovnega projekta, katerega pomembn...