Ko smo vas, naši zvesti bralke in bralci, povabili, da nam pišete, kdaj ste se srečali s tednikom Družina, kaj vam je v njem všeč, katere zgodbe vas navdihujejo …, smo med prvimi na uredništvo dobili pismo Anice Ajlec iz Selišč v župniji Sveti Jurij ob Ščavnici.

V Družini je dosti lepega in koristnega

»Spominjam se, kako nas je mati venomer navajala, naj beremo Družino, ker je dosti lepega in koristnega v njej, pa kot otroci nismo preveč slišali. Ko pa smo zrasli in dobili svoje obveznosti, spet ni bilo preveč časa, smo namreč na kmetiji in kot ženska sem zaposlena res noč in dan. Potem so drug za drugim prihajali otroci. Družina je prihajala. Od začetka smo jo zbirali tako, da je bila na podstrešju polna skrinja zbirk. Kdaj pozneje smo že uporabljali papir ali pa je šel v papirnico, ker v nedogled ne moreš zbirati. Prve številke pa so shranjene na podstrešju. No, čas je tekel, mi pa postali starejši od 90. In zdaj je časa dovolj za prebiranje. Hvala Bogu, da smo še sposobni. Jaz jo preberem od začetka do konca. Križanke pa so rešene v vseh 70. Moja četrta generacija pravi, da bodo nadaljevali s tednikom Družina. Hvala vsem za trud in lepe čestitke.«

Od prve do zadnje strani

Anica je pred kratkim stopila v 90. leto. Pa let sploh ne kaže. Povedala nam je, da za kakšno resnejše delo na vrtu ali na poljih več ni, a rada še kaj postori okrog hiše. Je pa zato več časa za branje. Ko je prelistavala starejše številke Družine, se je lepo videlo, da so prav vsi članki označeni s kljukico in vse križanke vzorno rešene. Povedala je, da se tednika loti kar od prve strani naprej. »Vse me zanima. Z veseljem preberem pogovore in zgodbe o ljudeh. Zanimivi so odgovori škofov. Pa tudi Credo. Pogrešam pa Rebulo. Odličen je bil,« je iskrivo povedala.

Na kmetiji je bila vera cenjena vrednota

Anica je najmlajša od treh otrok, ki so rasli pri Zemljičevih. Vsi so še čili in se radi slišijo. Rada je delala na kmetiji. Ima pet otrok. Vesela je, da je najmlajši prevzel kmetijo in sedaj na njej dela že vnuk. Za rojstni dan je bilo zelo veselo. Ob devetih vnukih in devetih pravnukih ni nikoli dolgčas. »Upam, da bodo tudi generacije za mano rade prebirale Družino. Zagotovili so mi, da jo bodo imeli naročeno. Čeprav vidim, da so veliko več na telefonih in računalnikih. Jaz pa sem še stara šola. Časopisi, knjige in radio. Tednik Družino imam naročeno po pošti in jo vsak teden z veseljem pričakujem.«

Celoten zapis si lahko preberete v novi izdaji tiskane Družine.