10. septembra zaznamujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnji nadaljuje lanski slogan »Skupaj za preprečevanje samomora«, saj je pri tem pomemben prav vsak od nas. Slogan poudarja pomen druženja in povezovanja, ki sta ključnega pomena za preprečevanje samomora in vključujeta prizadevanja mnogih: družine, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. S skupnimi močmi lahko tako vsi skupaj in vsak od nas prispevamo k zniževanju količnika samomora.

V Sloveniji lani zaradi samomora umrlo 353 ljudi

Leta 2018 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,08 (26,68 za moške in 7,60 za ženske), kar pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2018 umrlo 353 ljudi (274 moških in 79 žensk). To je najnižji samomorilni količnik od leta 1965. Trend upadanja samomorilnega količnika se torej nadaljuje oziroma vzdržuje iz prejšnjih let, pri čemer število nepojasnjenih smrti (skupina smrti, kjer bi lahko bili prikriti oziroma neprepoznani samomori) ostaja bolj ali manj stabilno.

Bolj samomorilni so moški, večji količnik samomorilnosti pri starejših, najbolj ogrožene vzhodne regije

Tudi evropsko povprečje se niža, vendar je Slovenija kljub upadanju samomorilnega količnika še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100.000 prebivalcev).

Upadanje je opaziti v vseh starostnih skupinah. Največja nihanja so v starostnih skupinah 80–84 let, 10–14 let in 15–19 let. V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti (posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah).

Med bolj ogrožena področja še vedno spadajo vzhodne statistične regije (kjer ponekod izstopa visok samomorilni količnik med moškimi), medtem ko je pojavnost samomora v zahodnih statističnih regijah nižja.

Preprečevanje samomora pri mladih

NIJZ želi s programom To sem jaz krepiti duševno zdravje in psihično odpornost pri otrocih in mladostnikih. V okviru programa izvajajo delavnice po šolah, s spletno svetovalnico To sem jaz pa omogočajo mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta. Deset odstotkov mladih se po besedah prim. Nuše Konec Juričič z NIJZ spopadajo z motnjami hranjenja, samopoškodovanjem in samomorilnim vedenjem.

Raziskali so maturitetne eseje o samomoru

Z vsebinsko analizo maturitetnih esejev iz leta 2017 z naslovom Samomor kot izstop iz kolesja sistema so ugotovili, »da je večina dijakov ohranjala kritično distanco do vsebine, manjšina dijakov pa je izražala bolj zaskrbljujoča stališča,« je povedala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ in dodala: »Rezultati študije nam bodo lahko služili pri pripravi preventivnih programov za odgovorno naslavljanje vsebine samomora v šolskem okolju.«

NIJZ pri izvajanju svetovalnega programa za odrasle že vrsto let sodeluje s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora ter Centrom za psihološko svetovanje Posvet, ki mu v prostorih dveh območnih enot NIJZ omogoča delovanje.

Simbol rumeno-oranžne pentlje

Če boste danes ali kateri koli drug dan opazili rumeno-oranžno pentljo, se spomnite na ozaveščanje o preprečevanju samomora. S tem simbolom ozaveščajo tudi, da je samomor velik javnozdravstveni problem, predvsem pa je znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor kakor koli prizadel.

Nadaljuje se akcija Prekolesarimo svet

Že šesto leto zapored se Slovenija pridružuje akciji Prekolesarimo svet, s katero različne organizacije ozaveščajo, kako prepoznati samomorilsko vedenje in preprečiti samomor. Akcija letos traja mesec dni dlje: od 10. avgusta do 10. oktobra.

Več o akciji in kako se ji lahko s kolesarjenjem pridružite si preberite tule.

Pri ozaveščanju o tem, kako preprečiti samomor, v Sloveniji sodelujejo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Inštitut Andrej Marušič in Ozara. Preventivne aktivnosti in ozaveščanje javnosti podpirajo tudi mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna zveza za preprečevanje samomora).

Fotografije so simbolične. Foto: Tatjana Splichal
Vir: NIJZ