Branko Cestnik v uvodniku k zadnji številki Družine razmišlja o spreobrnjenju, ki ga poznamo že od vsega začetka krščanstva, danes pa dobiva novo preobleko pod imenom nova evangelizacija: »Prvemu spreobrnjenju, ki je gola pripadnost religiji, mora slediti »drugo spreobrnjenje«.

Nova evangelizacija je klic k »novemu rojstvu«

Letos obhajamo 1700-letnico Milanskega edikta. To je odlok cesarja Konstantina, s katerim so bili najprej dani pogoji za versko svobodo, kasneje pa za vodilno vlogo krščanstva v rimskem cesarstvu. Odlok je imel velike posledice za Cerkev, za njeno ureditev in duhovnost. Po letu 324, ko je Konstantin premagal vzhodnega cesarja Licinija, je Cerkev začela dobivati podobo množične in državne religije. V 5. stoletju je bila vzpostavljena redna praksa krščevanja otrok. Kristjan od tedaj postaneš tako rekoč z rojstvom.

Lepo in prav, če se skozi te procese ne bi izgubil dragocen sopotnik krsta, nujen tovariš pri odločitvi za Kristusa, grenko-sladki pripravek pred glavno jedjo. Njegovo ime je »spreobrnjenje«. Kristjani prvih treh stoletij so okušali dramo osebnega spreobrnjenja, marsikdo je za trenutek krsta zorel dolga leta.


Nadaljevanje uvodnika Branka Cestnika v zadnji številki tednika Družine:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/FF75D38C4F645257C1257B110027E367?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / T. P.