Drugi pohod za življenje v Mariboru [FOTO]
Drugi pohod za življenje v Mariboru [FOTO]
Na pohodu po mestnih ulicah od Alojzijeve cerkve na Glavnem trgu mimo stolnice, frančiškanske bazilike Matere usmiljenja do Grajskega trga je mala pisana množica s transparenti, baloni ob glasbeni spremljavi vedro in hvaležno stopala pod sloganom »Vsak nerojeni otrok je človek«.
V znamenju upanja
Na Grajskem trgu so nadaljevali s pestrim, veselim in zanimivim programom za vse generacije. Med navzočimi so bili tudi trije glavni organizatorji Pohoda za življenje s Češke. Slovensko himno na začetku in pesem Dan ljubezni ob koncu je zapela Talita Komelj. Letošnjo himno Pohodov za življenje z naslovom »Jaz bom vedno ljubil te« je v živo zapela primorska pevka Alexia Bizjak Lopez, učenec Anej Godec je zbrane razvedril s Slakovo pesmijo Čebelar na harmoniki, slišali pa so tudi »izjemno pesem«, bitje srca še nerojenega otroka ob noseči mami. Najmlajši otroci so se v drugo, prvič na Glavnem trgu, predstavili s plesno točko. Pričevali pa so: Ksenija Kabaj, ki je dala svojega otroka v posvojitev, v njeni odsotnosti je besedilo prebrala Kristina Mlinarič; Marjeta Štrucelj Rojko, ki svoj prosti čas namenja za starostnike v njihovem zadnjem življenjskem obdobju; v imenu Aleksandra, ki naj bi ga mama splavila, pa je preživel, je pričevala njegova žena Nevenka, in pričevale so tudi lučke iz gibanja Vera in luč.
Znanstveno dokazano
Osrednji nagovor je imela voditeljica Pohodov za življenje Urša Cankar Soares. Znova je spomnila oz. še posebej poudarila, »da letošnje geslo nosi globoko sporočilo o spoštovanju vsakega človeškega življenja v vseh njegovih fazah in s tem geslom želimo poudariti, da se življenje znanstveno dokazano začne s trenutkom spočetja. Spominja nas, da človeška oseba ni opredeljena le s telesnim razvojem ali zunanjimi okoliščinami, temveč z dejstvom, da v sebi nosi človeško dušo in potencial za celotno človeško življenje.«
Fotogalerija Jožeta Potrpina:
Za spoštovanje življenja od spočetja
To priznanje človečnosti že od spočetja naprej zahteva tudi, da vsako nerojeno življenje obravnavamo z enakim dostojanstvom in pravicami, kot jih priznavamo vsem rojenim posameznikom. Poleg tega geslo »Vsak nerojen otrok je človek« izpostavlja tudi pomembno moralno in etično vprašanje v družbi, kako obravnavamo najranljivejše med nami. »Nerojeni otroci so povsem odvisni od nas odraslih, da jim priznavamo njihovo vrednost in jim omogočimo pravico do življenja. Zato geslo poziva k spoštovanju življenja in odgovornemu ravnanju z vsakim človeškim bitjem od njegovega začetka naprej.
Otrok od spočetja
Nerojeni otroci niso tretirani kot ljudje, kadar so nezaželeni zgolj zato, ker so premladi. Razumete to logiko, se pravi, nekaterim otrokom rečemo, da so otroci, drugim pa rečejo, da niso otroci. Ker jim manjka zgolj nekaj tednov. A si predstavljate, da bi čas predstavljal razliko v tem, kdo je človek in kdo ni? To je zelo nelogično, to je krivično. Vsi vemo, kaj je, ko se rodi, vemo, da je otrok. Nismo neumni, da vemo, da je tudi en dan prej otrok, in da je en teden prej otrok in en mesec prej in pet mesecev prej, sedem mesecev prej, do trenutka spočetja nazaj vemo, da je otrok.«
Po besedah Cankar Soaresove so prišli sporočit Štajerski tudi to, da je vsaka mamica, ki nosi pod srcem še eno srce, že mamica. In da obstaja pomoč za mamice. Prva pomoč je spodbudna beseda tistih, ki so ji najbližje, še preden išče kakšno finančno, psihično ali kakšno drugo pomoč. Zato je na nas ta odgovornost, da smo dobro informirani, opremljeni, če se kakšna mamica obrne na nas.
Fotogalerija Jožeta Potrpina:
Splav z obrazom
V Mariboru pa so prišli sporočit še nekaj pomembnega. Prvič bo letos vsa Slovenija to vedela. »Da so med nami tudi ljudje, ki splav preživijo. Ki imajo obraz, imajo telo, so osebe, so dragoceni, so ljubljeni. Prav oni so tisti, ki najbolj konkretno kažejo, da ne gre tako, kot oni radi govorijo, moje telo in tako naprej, ne bomo ponavljali njihovih floskul, ampak da imajo svoje telo. Svoje telo, ki bi bilo celo zdravo, če ga ne bi poškodovali v postopku usmrtitve pred rojstvom. Lažje bi opravljali svoje poklice, če ne bi mnogi od njih bili preveč prizadeti. Lahko bi imeli družine, če jim s to pravico v narekovajih, ki je krivica, ne pravica, ne bi odvzeli te možnosti. Splav je največja krivica. In preživele žrtve splava to najbolje vedo in letos je splav dobil obraz tudi v Sloveniji.«
Sklenila pa je z vabilom na Pohod za življenje tudi v Ljubljani prihodnjo soboto.