Kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon je na zaslišanju pred pristojnim odborom prepričala 9 članov, 6 pa jih je bilo proti. Največ vprašanj poslancev je letelo v smeri vojne v Ukrajini in odnosov s Hrvaško. Rešitev vojne v Ukrajini vidi v dialogu, ob obsodbi ruske agresije in podpori sprejema sankcij zoper Rusijo pa je poudarila, da trajnega miru in stabilnosti v Evropi brez Rusije ne bo možno doseči. Po njenem ukrajinska kriza v koalicijski pogodbi skoraj ni omenjena, ker gre za hitro spreminjajoče se vprašanje, ki ga bo treba nenehno usklajevati, že zdaj pa vpliva na energetsko in prehransko varnost. Glede širitve EU na Zahodni Balkan je odgovorila, da si države Zahodnega Balkana »zaslužijo verodostojno politiko širitve in ne obljub, ki jih ni možno izpolniti.« Napovedala je še, da bo intenzivno krepila zavezništva s pomembnimi partnerji v EU, zlasti z Nemčijo, Francijo in Italijo.

Tudi kandidatko za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan je podprlo 9 članov pristojnega odbora državnega zbora, 5 pa ne. Kandidatka se je zavzela za vladavino prava, za uveljavitev ustavnih odločb in odpravo postopkov zoper posameznike, sproženih med epidemijo. Kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je prav tako prepričala 9 članov odbora, 5 jih je njeno predstavitev ocenilo kot neustrezno. Kandidatka je napovedala takojšnje imenovanje vladne pogajalske skupine za prenovo plačnega sistema in začetek pogajanj s sindikati, sklenitev dogovora s socialnimi partnerji o politiki plač v javnem sektorju in določitev finančnega okvirja, ki ga bo vlada namenila za povišanje plač. Hkrati je napovedala iskanje rešitev za javne uslužbence, uvrščene v plačni razred, ki ne dosega minimalne plače.

Z izidom 9:5 se je končala tudi predstavitev kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki so mu poslanci postavljali vprašanja zlasti o njegovih načrtih na področju davčne zakonodaje, na katerem zagovarja progresivno obdavčitev, a ne namerava hiteti. Kdaj bi lahko bil predlog zakona o davku na nepremičnine pripravljen, ni znal odgovoriti, omenjal je letnico 2023, posvaril pa, da bo treba najprej preveriti nepremičninske evidence, sicer bomo v resnih težavah. Socialni kapici zaenkrat nasprotuje, slovenski kapitalski trg se mu zdi nerazvit; da bi bilo mogoče z državnim premoženjem reševati demografske izzive, pa je po njegovem mnenju mit. Z dodatnim zadolževanjem bi se strinjal, če bi tako denimo pripomogli h krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, a je treba vedeti, kam bo šel ta denar in kakšen bo učinek.

Kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar je dobila 9 glasov podpore, 4 članov pristojnega odbora pa ni prepričala. Med drugim se je zavzela za depolitizacijo policije in odstranitev tehničnih ovir z južne meje, »da nihče več na tej poti ne umre«. Posebno pozornost bo namenila nasilju v družini in femicidu, naklonjena je uvedbi elektronskih zapestnic in sledenju povzročiteljem družinskega nasilja, ki imajo prepoved približevanja žrtev. Tudi kandidat za obrambnega ministra Marjan Šarec je dobil podporo odbora (9:5). Zavzel se je za revizijo nakupa oklepnikov boxer in za to, da Slovenija ostane članica Nata, »ki seveda ni organizacija brez napak, je pa ta hip nepogrešljiva in se ne moremo pogovarjati o izstopu iz nje,« prav tako za povečanje izdatkov za Slovensko vojsko, ključne se mu zdijo investicije v raziskave in razvoj.

Jutri še zaslišanja zadnje šesterice

Jutri čakajo zaslišanja še zadnjih šest ministrskih kandidatov. Ob 9. uri Ireno Šinko (za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in Bojana Kumra (za infrastrukturo), ob 13. uri Luko Mesca (za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) in Uroša Brežana (za okolje in prostor), ob 17. uri pa še Danijela Bešiča Loredana (za zdravje) in Asto Vrečko (za kulturo). O listi 17 ministrskih kandidatov mandatarja Roberta Goloba bo državni zbor odločal na sredini izredni seji z začetkom ob 13. uri, kot je danes sklenil kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič.