Škofje v drugem delu pastirskega pisma za postni čas 2013 spodbujajo k vzdrževanju in gojenju vere z molitvijo in premišljevanjem Svetega pisma. Molitev poimenujejo kar »govoreča vera«, saj vera govori takrat, ko se verni človek pogovarja z Bogom. Kot prvi prostor za njeno krepitev navajajo družine, drugi pa obiski svete maše, ki so po besedah bl. Janeza Pavla II. »dnevi vere«, saj ob poslušanju Božje besede in prejemanju Gospodovega telesa zremo vstalega Jezusa. Če na ta način razmišljamo o veri, nam nedeljska maša ne pomeni le dolžnosti, ampak veliko milost.

Jezus nas vabi za svojega sodelavca

Poleg tega pa je pomembno kristjanovo pričevanje tudi v širši skupnosti, še posebej tam, kjer Boga iščejo, pa ga še niso našli. Bog tudi nas kot prve učence pošilja k vsakemu, ki ga srečamo: »Pričevalec je kristjan, ki se zaveda, da ga Jezus vabi za svojega sodelavca, da bi po njem lahko prišel k ljudem, ki ga še ne poznajo,« in k takemu pričevanju smo poklicani vsi. Škofje ob tem opozarjajo, da je verodostojnost tega pričevanja najbolj odvisna od naših dejanj: »Najboljši pokazatelj naše vere je torej zgled našega življenja in dobro, ki ga storimo bližnjemu, ker je Božji otrok. Če tega ni, pomeni, da svoje vere ne jemljemo zares.« Šele potem bomo o svoji veri lahko spregovorili, tudi če se sicer ne čutimo dovolj izobražene za to.

Vera prinaša pogum in veselje

Škofje poudarijo, da bomo za vse to dobili tudi moč, saj nam vera prinaša pogum in veselje – Jezus je z vstajenjem »uničil smrt in obnovil življenje«, kar nas napolnjuje z navdušenjem na Kristusom, to pa nam daje moč za misijonsko pričevanje.

Ne bo nam šlo vedno gladko

Pred napačnimi pričakovanji, da nam bo šlo v prizadevanjih za vero vedno gladko, nas varujeta prav Jezusovo trpljenje in smrt. Jezus tega ni nikoli obljubil, je pa vedno bodril in opogumljal svoje učence: »Ne boj se!« (Lk 5,10) To upanje se rojeva v naših srcih ob spoznanju, da ob vseh uspehih in padcih naše življenje vodi Bog, ki bo imel zadnjo besedo, zato vztrajamo v zvestobi do njega.

Trpljenje – največja preizkušnja

Škofje se dotaknejo tudi trpljenja, ki si ga največkrat ne znamo razložiti. »Z Jezusom Kristusom se nam je Bog sam pridružil v trpljenju, da nas naše trpljenje ne bi oddaljilo od njega. Apostol Pavel pa tudi naroča svojim vernikom, naj jim stiske in trpljenje ne vzamejo notranje vedrine in veselja, ki ga dajeta vera in upanje v Jezusa Kristusa.« Zato nas spodbujajo, da smo potrpežljivi in stanovitni v zvestobi Kristusu.


Prvi del pastirskega pisma:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/D4F486116793B26DC1257B08003AA716?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / T. S.