Razmere v ukrajinski prestolnici so zelo težke. Ruske vojaške sile so mesto začele bombardirati zgodaj davi. »Brezpilotna letala mečejo bombe na stanovanjske hiše, ljudje umirajo. Gre za teroristično dejanje, katerega cilj je zlomiti moralo, a so Ukrajinci trdno odločeni braniti prestolnico,« je po pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim sporočil poljski predsednik Andrzej Duda.

Ruske sile so obrobje Kijeva dosegle v četrtek, ko so s helikopterjem napadle letališče tik ob mestu, v bližini predela ObolonSky.  Ko je bilo tam slišati streljanje z osebnim orožjem, so številni ljudje začeli bežati na varno, poroča STA. Večje eksplozije so se slišale vse do središča Kijeva.

Ruske enote se po navedbah ukrajinske vojske Kijevu približujejo s severovzhodne in vzhodne smeri. Viri iz Pentagona trdijo, da je cilj ruske invazije strmoglavljenje ukrajinske oblasti.  Pojavile so že bojazni, da bi lahko Kijev padel že danes. 

Iz Ukrajine bo po pričakovanjih Združenih narodov pobegnilo več kot štiri milijone ljudi. Pri Unicefu se pripravljajo na prihod beguncev v sosednje države. Iz več držav že poročajo o na tisoče beguncih, ki bežijo pred vojno.

Ukrajinsko prestolnico so vso noč pretresale eksplozije. Ruska stran je po navedbah ukrajinske vojske streljala tudi na civilna območja v prestolnici. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da so ostanki raket zadeli stanovanjsko stavbo, pri tem so bile ranjene tri osebe.

Z ruske strani medtem poročajo, da je na zahodu Rusije blizu meje z Ukrajino strmoglavilo rusko vojaško transportno letalo.

Po vsem svetu, tudi v Rusiji solidarni z Ukrajinci.

Putin poziva ukrajinsko vojsko k prevzemu oblasti

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ukrajinsko vojsko pozval, naj prevzame oblast v Kijevu ter vrže z oblasti predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove sodelavce ter jih označil za »neonaciste« in »odvisnike od mamil«, ki ljudi uporabljajo za živi ščit.

Zelenski: Rusi lažejo

Ruska stran sicer trdi, da njihov cilj niso civilni objekti. Zelenski trdi, da so to laži. »V resnici ne razlikujejo med območji, kjer delujejo.« Svoje rojake pa je pohvalil za junaštvo in jim zagotovil, da ukrajinske sile delajo vse, kar je v njihovi moči, da jih zaščitijo.

Dejal je še, da se bo Rusija slej ali prej morala pogovarjati z zahodno sosedo. »Prej ko se bodo pogovori začeli, manj bo izgub za samo Rusijo.«

K ustavitvi vojne z Ukrajino pozivajo tudi ruski katoliški škofje.

Zelenski ukazal splošno mobilizacijo

Že sinoči je Zelenski sporočil, da je v ruski invaziji življenje izgubilo najmanj 137 ukrajinskih državljanov, tako vojakov kot civilistov, poročanje tujih medijev povzema STA. Zahodu je očital, da so v boju proti Rusiji ostali sami: »Ostali smo sami, da branimo svojo državo. Kdo se je pripravljen boriti z nami? Ne vidim nikogar. Kdo je pripravljen dati Ukrajini jamstvo za članstvo v Natu? Vsi se bojijo.«

Zelenski je včeraj podpidal odlok o splošni mobilizaciji, ta predvideva vpoklic vojaških obveznikov in rezervistov. V vojaške vrste se je postavil tudi sam.

»Ustavite norost vojne,« pozivajo evropski cerkveni voditelji.

Krizni vrh EU: nove sankcije proti Rusiji

Sinoči so se v Bruslju na kriznem vrhu sestali voditelji članic EU, strinjali so se, da države članice v teh kriznih trenutkih ostanejo enotne in da sprejmejo hitre odločitve. Sprejeli so drugi sveženj sankcij proti Rusiji. Te obsegajo finančni sektor, energetiko in promet. Prav tako dodaja več ruskih posameznikov na seznam sankcij, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v EU.  Za zdaj pa se niso odločili za izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift. So pa napovedali, da bi lahko sankcije še zaostrili. 

Države članice naj bi sankcije sprejele brez odlašanja.

Po pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je ukrajinski predsednik članice EU pozval k uvedbi še strožjih sankcij. Kot je zvečer potrdil visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, so zunanji ministri EU na zasedanju v Bruslju na seznam sankcij, ki jih EU uvaja proti Rusiji, dodali ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova.

Kitajska: sankcije niso rešitev

ZDA, Kanada in Združeno kraljestvo so pred tem prav tako napovedale svoje svežnje strožjih sankcij proti Moskvi.

Da sankcije nikoli niso bile učinkovit reševanja težav, so medtem prepričani na Kitajskem in se ponovno izrekli proti tovrstnemu ukrepanju. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin je strani pozval k dialogu.

Putinovo potezo obsodil tudi Orban

Po vrhu v Bruslju je rusko invazijo na Ukrajino obsodil tudi madžarski voditelj Viktor Orban in poudaril, da »nikomur ne bodo dovolili, da bi Madžarsko pahnil v to vojno.«  Orban se je sicer doslej izogibal kritikam na račun Rusije, saj je v zadnjih letih vzdrževal prijateljske odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. 

Vrh Nata

Zveza Nato bo po ruskem napadu Ukrajine na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Kot je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe. Po njegovih besedah gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Zasedanje notranjih ministrov EU

Po vrsti kriznih sestankov bo ta konec tedna - najverjetneje v soboto - tudi izredno zasedanje notranjih ministrov EU. V ospredju bo po pričakovanjih vprašanje, kako pomagati beguncem iz Ukrajine.