V knjigi Popolna omama je nemški raziskovalec vojaških arhivov, novinar in pisatelj Norman Ohler pogledal voditeljem tretjega rajha in njihovemu poslušnemu narodu pod kožo in v žile.

V njih ni bilo ničesar arijsko čistega, zato pa precej strupene kemije, medtem ko so uradno vodili strogo politiko »boja proti drogam«.

Ko je Nemčija leta 1940 napadla Francijo, so bili vermahtovi vojaki pod vplivom 35 milijonov odmerkov pervitina.

Tudi domnevni abstinent Hitler je bil odvisen od eukodala, opiata, močnejšega od heroina. Vsakodnevno je od svojega osebnega zdravnika Thea Morella dobival injekcije z najrazličnejšimi dopinškimi sredstvi, dvomljivimi hormonskimi preparati, pa tudi s trdo drogo. Samo tako je lahko kot diktator vzdrževal svojo norost do konca.

Nacisti so si pomagali z drogami

Norman Ohler v knjigi Popolna omama prestavlja prvo obsežno raziskavo o prisotnosti drog v tretjem rajhu, ki je rezultat petletnega iskanja in raziskovanja po nemških in ameriških arhivih.

Zajema obdobje od začetka nacistične države do njenega propada. Medtem ko je ta uradno izvajala strogo politiko boja proti drogam, si je tam, kjer ideologija ni zadostovala za fanatičen boj in zmago, brez zadržkov pomagala z drogami, opijati in farmakološkimi sredstvi. In to še zdaleč ne samo na frontah.

Na podlagi izvirnih dokumentov in poročil je nastalo napeto branje, ki dopolnjuje naše vedenje o drugi svetovni vojni.

Hitlerju je pomagal njegov osebni zdravnik Theodor Morell

Hitlerja, sicer velikega načelnega nasprotnika kakršnih koli odvisnosti, je njegov osebni zdravnik Theodor Morell vsa vojna leta pital z različnimi stimulansi, ki so bili vse bliže trdim drogam, s čimer ga je ohranjal aktivnega in na videz vitalnega, čeprav tudi na račun vse bolj omračenega uma.

Novinar in pisatelj Norman Ohler (1970) je obiskoval hamburško šolo za novinarje ter študiral kulturologijo in filozofijo.

Njegov prvenec Količinski stroj (Quotenmaschine) iz leta 1995 velja za prvi roman v nemškem jeziku, objavljen na spletu. Napisal je še dva romana, Sredina (Mitte) in Mesto zlata (Stadt des Goldes), ter nekaj filmskih scenarijev. Za Popolno omamo je pet let raziskoval v arhivih v Nemčiji in ZDA, preučil množico izvirnih dokumentov, govoril s pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki.