Stane Kregar (1905–1973) je bil eden naših osrednjih umetnikov druge in tretje četrtine 20. stoletja, ki je z nadrealizmom, abstrakcijo in angažirano novo figuraliko pionirsko spreminjal podobo, razvoj in pomen likovne umetnosti na Slovenskem. Ob obsežnem posvetnem opusu je ustvarjal tudi na področju sakralne umetnosti in z deli v raznolikih tehnikah monumentalnega slikarstva opremil okoli sto slovenskih cerkva, spominja Doblehar.

Stane Kregar v ateljeju. FOTO: Arhiv Galerije Staneta Kregarja

Ključno desetletje

»Za razstavo smo izbrali olja na platno in dela v mešani tehniki na papirju, ki so nastala v letih 1953–1963. To desetletje je bilo za Kregarja ključno, saj je zaradi lastnega umetniškega razvoja in pod vplivi francoskega slikarstva t. i. Mladih slikarjev francoske tradicije iz kubistično stiliziranega realizma prešel v abstrakcijo. Sprva so nastajala dela v slogu geometrijske in nato lirske abstrakcije, konec tega obdobja pa se je približal informelu,« poudarja kustos razstave.

Kustos razstave dr. Andrej Doblehar. FOTO: Tatjana Splichal

Celoten razvojni lok Kregarjeva abstrakcije

Po besedah Dobleharja je abstraktno obdobje Kregarjevo najbolj značilno in dovršeno, »z njim je dokazal mojstrstvo v liričnem občutenju, pretanjeni atmosferi in intenzivnem kolorizmu«. Razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev predstavlja celoten razvojni lok Kregarjeve abstrakcije tako z znamenitimi kot z neznanimi slikarjevimi deli, ki jih posojajo Galerija Staneta Kregarja, Moderna galerija, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Umetnostna galerija Maribor, Sava turizem d. d. in zasebni lastniki.

Razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev predstavlja celoten razvojni lok Kregarjeve abstrakcije. FOTO: Osebni arhiv Andreja Dobleharja

Mnoga dela že dolgo niso bila predstavljena

Obsežnejše razstave v Kranju Stane Kregar še ni imel. »Obrnili so se name, naj naredim koncept in odločil sem se za abstrakcijo, saj je to najobsežnejše in najbolj kakovostno obdobje Kregarjeve umetnosti. Izbral sem znana dela iz stalne zbirke v Zavodu sv. Stanislava in iz Moderne galerije ter vrsto manj znanih del iz zasebnih zbirk. Mnoga od njih niso bila predstavljena že od Kregarjeve retrospektivne razstave v Moderni galeriji leta1971. Kregar ima res obsežen opus in le majhen del je stalno na ogled javnosti, zato se mi zdi ključno, da ga ponovno odkrivamo, kar je pomembno tako za strokovnjake kot za ljubitelje njegove umetnosti. Ob srečanjih na razstavah in drugih dogodkih v povezavi s slikarjem vedno ugotavljam, koliko je navdušencev nad umetnostjo Staneta Kregarja,« je za Družino povedal Doblehar.

Slika Svetloba v oktobru iz leta 1960. FOTO: Osebni arhiv Andreja Dobleharja

V duhovnika posvečen leta 1929

Stane Kregar se je rodil 10. novembra 1905 v Zapužah pri Dravljah, umrl pa je 1. avgusta 1973 v Ljubljani. V letih 1917–1925 se je šolal na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava. Po maturi je vstopil v bogoslovje in študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1929. Po smrti Gašperja Porente, profesorja risanja na Škofijski klasični gimnaziji, je bil Kregar določen za njegovega naslednika. Izbral si je študij na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi, kjer je v letih 1930–1935 študiral v razredu profesorja Maxa Švabinskega. Po koncu študija se je leta 1935 vrnil v Ljubljano in poučeval na Škofijski klasični gimnaziji do nemške zasedbe leta 1941, po izselitvi Zavoda pa se je pouk do leta 1945 nadaljeval v Baragovem semenišču za Bežigradom.

Slika Večerno nebo iz leta 1961. FOTO: Osebni arhiv Andreja Dobleharja

Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo

Po koncu vojne je Kregar opustil pedagoški poklic in je do smrti ustvarjal kot svobodni umetnik, redno pa je opravljal tudi duhovniške obveznosti. Vseskozi je bil aktiven član različnih likovnih društev, že leta 1937 je bil med ustanovnimi člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov – oziroma krajše Neodvisni – in kasneje tudi njegov predsednik. Večkrat je študijsko potoval po Evropi, zlasti v Francijo, bil pa je pomemben avtor in kulturna osebnost tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.