Kako naj govorimo o sinodalnosti, če ukinjamo botrstvo? Tovarištvo na poti, pogovor, duhovno povezanost …, nam v Tobitovi knjigi odlično predstavita angel Rafael in mladenič Tobija. Odnos (človeški in duhovni) je temelj botrstva. Desna roka na birmančevi desni rami pomeni: "Tukaj sem, ob tebi, lahko se zaneseš name."

Botrstvo ima velik pomen za birmance, botre, starše, Cerkev ... Strokovni, življenjski in duhovni pogled nas uči, da so botri zelo dragoceni, kar sem utemeljila v raziskavi, svojih knjigah, pismu škofu in številnih srečanjih v pripravah na birmo (do sedaj več kot 750). V času odraščanja, ki je eno najzahtevnejših obdobij življenja, mladostnik potrebuje spremstvo in pomoč. Spremljevalec je tudi dober birmanski boter. Pomembno je, da si ga izbere birmanec sam, saj le tako lahko izbere nekoga, ki mu zaupa in se z njim pogovarja. Če bi bila birma prej, bi botra izbrali starši, a to smo storili že pri krstu otroka. Če bi birmo prestavili v 5. razred, bi ob sedanjem pomanjkljivem razumevanju in doživljanju zakramenta birme ter načinih priprave, birmanci verjetno že prej »odšli«. Ostali bi tisti, ki imajo dobro versko zaledje doma. A Bog ne ponuja sebe le izbrancem, "ta pridnim", tistim, ki že tako imajo bogato življenjsko popotnico ... ampak vsem. Jezus nam daje zgled, ko obeduje s cestninarji in grešniki ...

Dr. Polona Vesel Mušič se profesionalno posveča pripravi na birmo. Na fotografiji je srečanje za birmance, starše in botre na Ptujski Gori. FOTO: osebni arhiv

Če botre ukinemo, izgubimo priložnost za Jezusovo povabilo, ko reče apostolom (in nam): »Dajte jim vi jesti« (Lk 9,13). Ukinitev botrstva je trenutek ko smo ugasnili “tleči stenj”, za katerega Gospod pravi, naj ga ne ugašamo. Podobna je podpori ločitve, evtanazije ali splava (če ni dobrih pogojev za življenje, človeka raje kar odpravimo). Škof Andrej Saje je v nagovoru 29. 6. 22 o duhovniških kandidatih dejal: "Sveti Avguštin poudarja, da Jezus ne kliče najboljših in najsvetejših kandidatov, ampak kliče zato, da bi poklicani to postali …" Če to velja za duhovnike, potem še toliko bolj velja za botre.

Področje botrstva je velik izziv, ker si birmanci botre navadno izberejo po srcu – po odnosu, žal pa ta izbira ne ustreza vedno pogojem. A to ne pomeni, da botre odpravimo, ampak da jih v pastorali še bolj ovrednotimo in jim pomagamo, da bodo vse bolj postajali duhovni botri (botrstvo je močno vstopno mesto za vero). Potrebno jih je okrepiti. Med najlepšimi utrinki naših številnih srečanj, ki jih vodim, so prav pogovori med botri in birmanci. Bolj kot razmislek o ukinitvi nečesa, kar ima pomen od prvih časov Cerkve, je torej potrebna kakovostna priprava na birmo. Predvsem pa bolj duhovno poglabljanje zakramenta birme, ki je zakrament Svetega Duha, zastonjske ljubezni. Za kakovostno duhovno pripravo so mnogi zelo hvaležni in jo z veseljem sprejmejo. V zakramentu birme se nam Sveti Duh še posebej podarja, a potrebno je pripraviti srce, da se pustimo obdarovati. Potrebno je prebujati veselje, navdušenje in hrepenenje po živem Bogu ter njegovi nežni in usmiljeni ljubezni.