Papež Frančišek je ekumenskemu patriarhu Bartolomeju poklonil relikvijo sv. Petra. S svojo velikodušno gesto je presenetil tako delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata kot samega patriarha Bartolomeja, ki je relikvijo v Carigradu prejel že v nedeljo zjutraj.

Delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata se je na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, v soboto, 29. junija 2019, udeležila bogoslužne slovesnosti, ki jo je papež obhajal v vatikanski baziliki. Frančišek in pravoslavni nadškof Job sta ob koncu maše skupaj molila pred grobom sv. Petra pod glavnim oltarjem. Po maši je papež nadškofu dejal, da želi Bartolomeju, »svojemu bratu«, nekaj pokloniti. Odpravila sta se v vatikansko apostolsko palačo in se napotila v kapelo papeškega stanovanja. Papež Frančišek je vzel relikviarij z relikvijo apostola Petra, ki je pripadal Pavlu VI., in ga dal nadškofu Jobu. Patriarh Bartolomej je novico sprejel z velikim veseljem. Relikvijo sv. Petra mu je v nedeljo zjutraj v Carigradu izročil msgr. Andrea Palmieri, podtajnik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani.

Andrea Tornielli: Še bolj utrjeni odnosi med Rimom in Carigradom

Po besedah Andree Tornielli, uredniškega direktorja Dikasterija za komunikacijo, so se s tem darom še bolj utrdili odnosi med Rimom in Carigradom. Tornielli je pri tem spomnil na papeža Pavla VI., ki je naredil začetne korake na ekumenski poti po svojem zgodovinskem srečanju s patriarhom Atenagorom v Jeruzalemu. »Dar, ki ga je papež Frančišek, naslednik apostola Petra, želel brez predhodnega obvestila pokloniti carigrajskemu patriarhu Bartolomeju, nasledniku apostola Andreja, je neločljivo povezan s spominom na sv. Pavla VI. , ki je 26. junija 1968, dva dni po slovesnem zaključki leta vere, med sredino splošno avdienco nepričakovano sporočil, da so bile najdene relikvije, ki se pripisujejo apostolu Petru.«

Izkopavanja pod vatikansko baziliko so se začela junija 1939 na željo papeža Pija XII. Dela in raziskovanja so trajala deset let in privedla do odkritja apostolovega groba, ne pa tudi njegovih relikvij. Raziskave so se znova začele leta 1952, vanje pa je bila vključena tudi arheologinja Margherita Guarducci. Pod glavnim oltarjem so odkrili majhno nagrobno nišo, ki je bila pritrjena na zid iz leta 150, tako imenovani 'rdeči zid'. Bil je rdeče barve in še posebej dragocen zaradi številnih grafitov, ki jih je Guarduccijeva začela dešifrirati. Vsi zapisi so vsebovali molitev k Petru, včasih pa sta bili ob njih tudi imeni Kristus in Marija. Bistven je eden od teh grafitov iz leta 160, na katerem je v grščini zapisano Petros eni, kar pomeni Peter je tu notri. Zapis je torej označeval konkretno mesto, kjer je bil pokopan apostol. Guarduccijeva je tako našla majhno škatlo s kostmi, ki so jih zatem znanstveno analizirali. Rezultati so pokazali, da kosti pripadajo enemu samemu moškemu krepke postave, ki je umrl v zrelih letih. Prekrite so bile z zemljo in zavite v laneno tkanino vijolične barve, okrašeno z zlatom, kar kaže, da je šlo za zelo poseben pokop.

Papež Pavel VI. je 26. junija 1968 javno sporočil, da so bile prepoznane relikvije sv. Petra. Kosti so bile nato položene v nekropolo pod baziliko sv. Petra, kjer so še danes. Pavel VI. je devet koščkov shranil v zasebni kapeli papeškega stanovanja, v bronastem zabojčku z napisom v latinščini: »Od kosti, ki so bile odkrite v podzemnem grobu vatikanske bazilike in ki se pripisujejo blaženemu Petru Apostolu.« Ta isti relikviarij je bil izpostavljen med sklepno sveto mašo, ki jo je papež Frančišek daroval ob koncu leta vere, 24. novembra 2013.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media