Prodorni roman Draga Jančarja Severni sij iz kultnega leta 1984 (Orwell) s časom ne izgublja ostrine. Umeščen je v tisti večni in vrveči »tik pred«, v začetek leta 1938, in v srednjeevropsko mesto Maribor, na katero v veličastnih pojavih pritiska nedoumljivo zlo.

Vse bolj se jim nagibajo tla pod nogami

Josef Erdman v to tuje mesto Maribor pripotuje iz poslovnih razlogov. Njegova prvoosebna pripoved se stakne s tretjeosebno in tako smo priče edinstvenemu zlitju subjektivne perspektive s trdo stvarnostjo. Erdman čaka na srečanje, medtem pa ga terra incognita vse bolj srka kot v nekakšno past. Tava od trafike s časniki ob mostu do šepajoče poštarice, ki ji odda brzojavko, popiva z »božjim človekom« Fedjatinom in Ivanom Glavino, »prekucuhom kar tako«, zbližati pa se mora tudi z nenavadno lepo Margerito Samsa.

Ne le njemu, tudi drugim se vse bolj nagibajo tla pod nogami, in zdi se, da se utegnejo spet izravnati, če bodo le popili dovolj. V zmedi se nekateri skušajo orientirati tako, da se oklepajo novih znanstvenih dognanj in sodijo sočloveka po obliki njegove lobanje. V tem trpkem okolju zaživi tudi ljubezen, samosvoja vrtinčasta sila, a ji ne kaže najbolje – takšni v harlekinski opravi sredi propadajočih abesinskih barak.

Eden najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih avtorjev

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do upokojitve leta 2016 je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa na primer tudi častni doktorat mariborske univerze.

Salon Kitty: Seksualna zgodovina tretjega rajha

Legendo o Salonu Kitty dobro poznajo zgodovinarji, filmski ustvarjalci in tisti, ki jih zanima nacistična Nemčijo. Toda doslej je bilo malo preverljivih dejstev, kopičili pa so se miti, govorice in legende. V osnovi gre zgodba takole: Salon Kitty je bil znan in ekskluziven berlinski bordel za prvovrstne VIP-stranke v weimarski republiki, pa tudi po Hitlerjevem vzponu na oblast. V njem so se vrteli pomembneži, od diplomatov, poslovnežev do vojaških in političnih osebnosti. Njegova madame Kitty Schmidt je bila pretkana in omikana gostiteljica, njena dekleta pa so slovela po svoji lepoti in uglajenosti. Toda salon je imel svoje skrivnosti. Po nacističnem prevzemu oblasti se je sprevrgel v prisluškovalno središče, kjer so s skritimi kamerami in mikrofoni pod taktirko Reinharda Heydricha, ki mu je sam Hitler pravil »mož z železnim srcem«, vohunili za obiskovalci s pomočjo posebej izurjenih vrhunskih prostitutk, ki so med rjuhami izvlekle skrivnosti iz mož, ki so krojili potek vojne.

Knjigo so napisali trije avtorji

Avtorji knjige so trije. Nigel Jones, zgodovinar in novinar, je avtor osmih zgodovinskih knjig in biografij, vključno s priznanima biografijama Ruperta Brooka ter Patricka Hamiltona, Peace and War. Britain in 1914 (Mir in vojna. Britanija leta 1914) in Tower. An Epic History of the Tower of London (Tower. Epska zgodovina londonskega Towra). Kot velik poznavalec pesnikov prve svetovne vojne ter vzpona nacizma ter fašizma med svetovnima vojnama je več let vodil tudi zgodovinske ture po zahodni fronti, Nemčiji in Italiji. Nekdanji namestnik urednika revije History Today in ustanovni urednik BBC-jeve revije History piše ter redno recenzira za ti dve reviji in druge nacionalne časopise ter revije in pogosto nastopa v televizijskih zgodovinskih dokumentarnih oddajah.

Urs Brunner je študiral zgodovino, politiko in književnost na züriški univerzi in ameriški univerzi v Kairu ter delal kot samostojni novinar. Po preselitvi na Tajsko je ustanovil podjetje za filmske vsebine in finance, ki je produciralo več celovečernih filmov. Trenutno sodeluje pri razvoju mednarodne televizijske serije o Salonu Kitty.

Julia Schrammel je avstrijska novinarka, ki je študirala komunikologijo na salzburški univerzi. Delala je na radijskih in televizijskih postajah, v državnem uradu za komuniciranje, zdaj pa kot svobodna novinarka piše za različne medijske hiše.