Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Izdala je tudi nov prevod nobelovca Petra Handkeja, roman Ponovitev, ki je njegov najbolj slovenski roman in ki sta ga prevedla dr. Silvija Borovnik in Klaus Detlef Olof.
Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Novi roman Draga Jančarja Ob nastanku sveta je fascinantno delo, v katerem se prepletajo zgodovinski dogodki, sanjski prizori, biblijske zgodbe in otroški spomini protagonista Danijela. Dogaja se v Mariboru kakšnih petnajst let po vojni in je poln strasti, ljubosumja, dvomov, pa tudi nezaceljenih ran, ki jih je na ljudeh pustila vojna.
Ob nastanku sveta je pripoved o svetu, ki ga še ni in mu je »določeno« nastati šele pred našimi očmi. O veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je zategadelj edinstvena in neponovljiva.
Že res, da se je zgodila v mestu M., a prav lahko bi se zgodila tudi kjerkoli drugje v naši deželi. Očem je namreč naposled dano videti tisto, kar je stvarem skupno. Takšne stvari so se takrat, nedolgo po drugi svetovni vojni, pri nas pač dogajale, a doživel in opisal na prav tak način in s tako pripovedno močjo jih je lahko samo nekdo, ki je ob resničnih in vidnih dogodkih razkrinkal tudi njihovo skrito stran.
Ob lepoti in dobronamernosti tudi izdaje ter skrite namere in strasti
Jančar je dogajanje »prepletel z lastno domišljijo, ki je skušala svetu spet vdihniti tisto izgubljeno lepoto, tišino, ki je na začetku segala vse od nebes do zemlje«, kot piše na zavihku knjige. Ker videti veliko lahko pomeni videti malo preveč. Ob vsej lepoti in dobronamernosti spregledati tudi izdaje in skrite namere, strasti.
A vendar si je nedopovedljivo težko zamisliti, da tega nepopolnega sveta, ki je postal naš, ker smo ga spoznali, kot smo ga, in si ga razložili, kakor smo vedeli in znali, za nas nekoč ne bo več.
Kot se je nazadnje težko sprijazniti, da smo obrnili zadnjo stran Jančarjevega morda najbolj ganljivega, vsekakor pa zelo osebnoizpovednega romana, ki nas začara z avtorjevim značilnim sugestivnim pripovednim podajanjem in vrtinčastim slogom, s katerim nas počasi, a vztrajno vleče v središče skrivnosti ljudi in sveta, kolikor nam jih je dano spoznati za časa življenja.
Peter Handke: Ponovitev
Roman Ponovitev nobelovca Petra Handkeja je v izvirniku izšel leta 1986, prevedla pa sta ga dr. Silvija Borovnik in Kauls Detlef Olof. V knjigi Handke dvajsetletnega protagonista Filipa Kobala pošilja na potovanje, ki je tako fizično kot miselno, saj se poda po sledeh svojega izginulega brata, za katerega vsi, razen njega, verjamejo, da je mrtev.
Tridelni roman pripoveduje o Filipu Kobalu, ki iz rodne Koroške po sledeh svojega pogrešanega brata Gregorja odide v Slovenijo. Pot ga vodi od rodne Koroške prek Jesenic do Krasa in kasneje Maribora.
S seboj ima le dve Gregorjevi knjigi: bratov dnevnik iz časa šolanja na mariborski kmetijski šoli in star nemško-slovenski slovar iz devetnajstega stoletja, v katerem je Gregor označil določene besede.
Najprej prispe na Jesenice in se postopoma približuje Krasu – sledi raziskovanje zakonov jezika in poimenovanj, ki postane preobrazbeno raziskovanje sebe in sveta okoli sebe. V prvih dveh delih mojstrsko zasnovane zgodbe natančno spoznamo družinsko ozadje Filipa Kobala ter njegovo odraščanje v južni Avstriji, tretji del pa je rapsodija njegovemu potovanju in slovenskemu Krasu, kjer Filip Kobal doživi »razsvetljenje«.