»Sporočilo prilike današnje Božje besede: nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj nabirat delavce za svojo žetev … v tem jubilejnem dnevu odpira mnogo misli, povezanih z uničujočimi poplavami, ki so v tem mesecu tako hudo prizadele področje celjske škofije in dolino, kjer se je na današnji dan pred šestimi desetletji začelo zemeljsko življenje slavljenca,« je v uvodu v mašo dejal generalni vikar celjske škofije Rok Metličar: »Za mnoge so to dnevi življenjske stiske, v kateri se marsikdo sooča z lastno krizo vere v dobrega Boga, na drugi strani pa neomajno vero, ki jo je ubesedil mož, ki mu je ta poplava odnesla vso življenjsko ustvarjanje: 'Čudež je, da smo iz vasi Rastke ostali živi'.« Zato, je dejal generalni vikar, je na mestu škofova odločitev in želja, da ob svojem jubileju namesto daril namenijo dar vsem, ki jih poplave prizadele.

Nadškof Cvikl: »Želimo mu modrih uvidov za prihodnost«

V pridigi je nadškof Alojzij Cvikl ob Božji besedi škofu slavljencu in zbranemu Božjemu ljudstvu postavil za vzor ljubeče žene in hoje za Kristusom mater Marijo: »Glejmo v njej učiteljico, kako služiti bližnjemu.« Povabil je zbrane, »naj bo današnje praznovanje zahvala Bogu za dar življenja, zahvala za vse darove, ki postajajo vidni, otipljivi in konkretni tudi po pastirju Maksimilijanu Matjažu. Voščimo mu veliko modrih uvidov za prihodnost, da bo mogel še naprej voditi to krajevno Cerkev v pravo srečno bodočnost. Želimo mu trdnega zdravja, moči in Božjega blagoslova na vsakem nadaljnjem koraku njegove pastirske službe.

Maša v celjski stolnici. FOTO: Ksenja Hočevar

»Trnje rine bodice pod mitro …«

»Ob tvojem krstu je dobri Bog v tvoje srce posadil tri drevesa: trto, smokvo in oljko,« je slavljenca nagovoril soboški škof Peter Štumpf: »Trto zato, da boš enkrat iz nje posvečeval Kristusovo kri za Božje ljudstvo, smokvo zato, da boš enkrat iz nje oznanjal lepoto in sladkost ter modrost Božje besede, in oljko zato, da boš enkrat iz njenega mazila posvečeval Božje ljudstvo za svetost. In ta tri drevesa so ob tvojem škofovskem posvečenju dozorela svoj sad, iz katerega sedaj ti stiskaš sokove,« je dejal škof Štumpf in spomnil, da je med drevesi tudi trnje, »ki ti rine pod mitro svoje bodice – včasih so vidne, včasih pa ne. Bolijo, vendar kot škof jih moraš nositi.« Škof Štumpf je povabil k molitvi očenaša za slavljenca, »da bo zmogel poslanstvo škofa opravljati za rast in širitev Božje besede med nami.«

FOTO: Jože Potrpin

»To, da si, in kar si, je Božji dar tebi človeku. Kar pa boš naredil iz svojega življenja, pa je tvoj dar Bogu in bližnjemu.« Z besedami, ki so napisane na pročelju najstarejše azijske univerze pa je škof Anton Jamnik povabil zbrane, naj s slavljencem, ki je »dar dobremu Bogu, dar celjski škofiji, dar Cerkvi na Slovenskem in dar vesoljni Cerkvi«, hodimo v občestvu, povezani kot prijatelji, »v odprtosti Svetemu duhu, da bi mogli biti priče veselja, upanja, radosti in veselih presenečenj, s katerimi Bog stopa v naše življenje.«

Slavju ob praznovanju škofovega jubileja so se pridružili tudi številni duhovniki, redovniki in redovnice. FOTO: Ksenja Hočevar

Nuncij Speich: »Dam ti, kar imam – Jezusa Kristusa.« 

Da sicer ni najboljši v spominjanju obletnic, na svoje takorekoč vedno pozabi, spominja se le obletnic svoje mame, je začel nagovor ob koncu maše apostolski nuncij Jean Marie Speich: »Ker si biblicist, želim tvojo obletnico postaviti v kontekst Svetega pisma ... Bog je ustvaril čas. Sveto pismo se začenja in končuje s časom. V Mojzesovi knjigi je napisano: Na začetku je Bog ustvaril … in knjiga Razodetja se zaključi z besedami: Pridem kmalu. Bog je ustvaril čas, napisano je, da je Bog svet ustvaril v sedmih dneh. Zato je naš čas, človeški čas, v izvoru sveti čas. Bog sam je prišel v čas preko Jezusa Kristusa. Pred Kristusom je bil čas bolj teoretičen zaradi človeških napak; torej obraz s prihodom Kristusa je zelo pomemben. In mi nosimo ime kristjanov, to pomeni, da smo drugi Kristusi oziroma smo Kristus v tem času.«

Apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich in škof Matjaž. FOTO: Ksenja Hočevar

Nuncij Speich je nadaljeval, da pa Bog dobro ve, da smo krhki, zato nam je dal vodo – krst, dal nam je sveto olje, dal nam je kruh in vino, dal nam je zakramente: »In to, kar se pozablja: dal nam je občestvo, skupnost. Čas Svetega duha je torej ta čas, ko živimo občestvo, zakramente.« Od tod, je nadaljeval nuncij Speich, imamo mi ljudje potrebo, da obhajamo obletnice: to pomeni ponavljajoče, tudi v Cerkvi obhajamo ponavljajoče praznike – liturgični koledar je le ponovitev obletnic. »Škof Maksimilijan, imate 60 let. Malo sem starejši od vas, torej me morate spoštovati,« se je pošalil nuncij Speich in slavljencu zaželel »še trideset let, potem pa pustimo Bogu, da se odloči. Med mašo sem razmišljal o vašem rojstvu – vem da je vaš oče tukaj v cerkvi, mislil sem tudi na vašo mamo, ki vas je nosila devet mesecev in je tudi navzoča tukaj, na svoj način. Želim vam, da živite ta čas, kot Bog živi: prvi čas, drugi čas in tretji čas …« 

»Malo sem starejši od vas, torej me morate spoštovati,« se je v nagovoru pošalil nuncij Speich. FOTO: Jože Potrpin

Nuncij je sklenil z voščilom, da kot pravi Sveto pismo: »Nimam zlata in srebra, kar imam ti lahko dam: dam ti Jezusa Kristusa.«

FOTO: Ksenja Hočevar

»K nam ste bili poslani kot škof, zdaj ste tudi naš prijatelj«

V imenu vernikov celjske škofije sta slavljenca nagovorila zakonca Kramer: »Čeprav so se naše poti združile šele pred dobrima dvema letoma, se zdi, kot da ste z nami že dolgo. Spoznali smo vas kot človeka bližine, pristnih in iskrenih odnosov, skromnosti in preprostosti.« Da je bil k njim poslan kot škof, »a po tem času lahko rečemo, da smo dobili tudi prijatelja. Najbolj dragoceno pa je, da smo dobili pastirja, ki dobro pozna zaklad Božje besede, nam jo zavzeto potrpežljivo in srčno razlaga, nas zanjo ogreva, da bi jo še bolj udomačili, se z njo ukvarjali, jo vzljubili in zaupali. Za vse prejeto smo Bogu hvaležni.« 

»Prišli ste kot škof, dobili smo tudi prijatelja in najbolj dragoceno: dobili smo pastirja,« sta dejala zakonca Kramer. FOTO: Jože Potrpin

V imenu celjske Mohorjeve družbe pa je slavljenca nagovorila ravnateljica Tanja Ozvatič.

Škof Matjaž v pogovoru z verniki in gosti. FOTO: Ksenja Hočevar

Slavljenec: »Da bi delali našo Cerkev rodovitno«

Ob koncu je zbrane nagovoril še slavljenec, ki je po zahvalah povedal, da je sveto mašo daroval »v zahvalo za vse, ki so rodili moje življenje, ga spremljajo in so iz tega življenja z Božjo pomočjo naredili dar, ki ga dajem naprej in sem jim zato neizmerno hvaležen.« Dodal je, da je v duhu dnevne Božje besede, hvaležen, da ga je Gospod poklical hitro, da ni moral predolgo čakati, posedati brez dela po različnih vogalih, »se z ljubeznijo, pozornostjo in hvaležnostjo spominjam vseh, ki ne morejo tako jasno in glasno slišati Gospodov klic, naj gredo za njim, ki ne morejo tako jasno spoznati lepoto njegove bližine, moč Božje besede, lepoto evharistije. Želel bi, da bi bilo naše skupno pričevanje, življenje, naš poklic, da bi mi kot kristjani, ki smo tukaj zbrani kot ena družina, sinodalna Cerkev vedno znova v sebi ogrevali, da bi v nas rasla hvaležnost za to, kar smo. Da bi dar krstnega duhovništva res v polnosti živeli in na ta način delali našo Cerkev rodovitno.«

Po bogoslužju, ki ga je s pesmijo obogatil posebej za to priložnost sestavljen zbor župnijskih družin, mater, očetov in otrok, se je slavje nadaljevalo na bližnjem župnijskem dvorišču.

Še več utrinkov s praznovanja si oglejte v fotogaleriji Jožeta Potrpina. 

1/16